upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Analiza raziskav upravljavske sposobnosti slovenskih občin
(občinski svet, župan) s svojimi politikami, ki so lahko mnogostranske in
nepredvidljive, kar otežuje oblikovanje politik, ki bi ustrezale vsem situacijam
in prizadetim subjektom; (2) omejen nadzor »vladajočih« nad procesi,
ki jih želijo uravnavati; (3) oblikovalci zakonodaje (občinskih aktov
in podzakonskih predpisov) imajo omejen nadzor nad njenim izvajanjem,
saj je župan politično avtonomen subjekt, ki ni neposredno odgovoren občinskemu
svetu in vladajoči koaliciji v njem; in (4) delovanje nekaterih
političnih predstavnikov je izven javnega interesa in zgolj v interesu ožjih
skupin in lobijev (Osborne in Gaebler 1992; Svara et al. 1993).
Ravno zaradi vtisa o neučinkovitosti se danes povsod po svetu zahteva
smotrnejša poraba javnih financ ter zmanjševanje izdatkov (Chaskim et
al. 2001), po drugi strani pa se uprava srečuje z zahtevami po večji učinkovitosti,
hitrejšem delovanju in zagotavljanju kakovostnejših storitev, ki so
občanu bližje. Občinska uprava bi morala v okviru procesa posodabljanja
uresničevati številne cilje, predvsem pa dosegati boljšo in učinkovitejšo organiziranost
dela, 3 ekonomično porabo finančnih sredstev (intenzivnost
pri njihovem pridobivanju), motivirati svoje zaposlene, 4 se usmeriti k občanu,
razvijati princip konkurence med izvajalci javnih storitev, dosegati
boljšo kakovost dela, uspešnost in strokovnost uprave, izboljšati jasnost
in preglednost dela, informatizirati upravna opravila, učinkovito skupno
reševati zadeve širših razsežnosti, učinkovito sodelovati z ožjimi deli občin
in izgraditi čim bolj pozitivno podobo občine.
3 Eden najtežje dosegljivih in uresničljivih ciljev je gotovo boljša in učinkovitejša organiziranost
dela občinske uprave. Ker je vsaka občinska uprava organizacija zase, je nemogoče
izdelati splošen predlog za odlično organizirano upravo. Ta se lahko oblikuje
le znotraj sistema samega in je pogojena predvsem s številom prebivalcev, za katere
ta uprava deluje, številom zaposlenih v občinski upravi ter z drugimi elementi. Boljšo
organiziranost dela lahko dosežemo na različne načine, do najboljših rezultatov pa
pridemo s postopnim uvajanjem in kombinacijo več različnih vsebinskih sprememb
(Brezovšek in Haček 2001: 396).
4 Delegiranje in pooblaščanje sta principa, uporabna pri motivaciji zaposlenih za delitev
delovnih nalog in večjo delovno učinkovitost. Če delegiranja ni dovolj, delavci ne
morejo prevzemati pobud; če pa je delegiranja preveč, imajo delavci pri svojem delu
preveč svobode. Delegiranje hkrati pomeni tudi nadzor (Prašnikar 2001: 21).
91