upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Upravljalska sposobnost slovenskih občin
1 Uvod
Pojem občine kot temeljne enote lokalne samouprave se najpogosteje povezuje
s pojmoma samoupravnosti in politične participacije, hkrati pa se v
Sloveniji relativno malo razpravlja o vlogi občine kot sistema upravljanja
lokalne samoupravne skupnosti. Ravno to pa je eden izmed razlogov, da je
proces implementacije političnih odločitev v občinah pogosto prezrt, slabo
nadzorovan in pomanjkljiv. Organizacija občinske uprave je stvar predstavniškega
organa občine ali župana, tako glede števila delovnih mest,
natančnejše organizacijske strukture kot tudi glede morebitnih pooblastil
za samostojno odločanje predstojnikov. 2 Prav tako je organizacija občinske
uprave odvisna od pristojnosti občine, od njenega obsega in sposobnosti
organiziranja in financiranja uprave. Po mnenju upravnih strokovnjakov
(Vlaj 2004: 254) je potrebno upravno organiziranost slovenskih občin prilagoditi
velikosti občin in po tujih vzorih izdelati različne modele za različne
velikosti občin. Že danes so razlike med občinskimi upravami velike,
saj segajo v celotnem spektru od nič do skoraj 600 zaposlenih.
Lokalna uprava je del javnega sektorja, katerega delovanje velja za kronično
neučinkovito iz več razlogov: (1) posledice ekonomskih, socialnih,
političnih in drugih kompleksnih odnosov, v katere posega lokalna oblast
2 Občinsko upravo sestavlja eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski
svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi tudi njeno notranjo
organizacijo in delovno področje. Predstojnik občinske uprave je župan, delo uprave
pa najbolj pogosto vodi direktor občinske uprave (ponekod tudi tajnik občine), ki ga
imenuje in razrešuje župan. Župan nadzoruje, usmerja ter daje navodila za vodenje
občinske uprave. Splošno gledano občinska uprava ni neposredno primerljiva z drugimi
vrstami uprave, saj je javno telo, katerega namen so različne storitve občanom, in
sicer na področjih javne varnosti, socialne varnosti, gradnje cest in druge komunalne
infrastrukture, izobraževanja, kulture in tako dalje. Značilen je tudi relativno velik
vpliv politike na delo občinske uprave, saj se z volitvami redno zamenjuje njeno vodstvo.
Občinska uprava tako deluje v stalno spreminjajočem se političnem okolju in
prav zato potrebujemo fleksibilno občinsko upravo z jasno določenimi pristojnostmi
in odgovornostmi. Če pristojnosti, odgovornosti in naloge niso jasno opredeljene, se
znajde uprava v nejasnih okoliščinah, lahko prihaja do spornih situacij, predvsem pa
do nejasnosti pri odgovornostih (Brezovšek in Haček 2001: 396).
90