upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Z načeli dobrega upravljanja do upravljavske sposobnosti občin
vse pogoje za delovanje tako kot za druga dva organa, občinski svet pa ga
pred iztekom ne more razrešiti, razen iz razlogov, ki jih zakon izrecno ne
določa (na primer nezdružljivost).
Razmerja med tremi organi občine niso hierarhična, pač pa so postavljena
v razmerje uteži in protiuteži. Najprej, glede pristojnosti, saj nobeden
od organov ne more posegati v pristojnosti in naloge drugega, niti mu ne
more nalagati konkretnih nalog, če te niso določene s predpisom. Drugič,
način sprejemanja odločitev predpostavlja medsebojno sodelovanje organov,
tako da eden brez drugega ne morejo v polnosti izvrševati svojega poslanstva.
Čeprav je na primer župan izključni predlagatelj proračuna, kar
predstavlja eno od izjem pravila, da splošne akte lahko predlaga vsak član
občinskega sveta, pa brez ustrezne podpore večine članov občinskega sveta
to ne predstavlja kake posebne prednosti, pač pa prej obveznost. Velja pa
tudi obratno, občinski svet sprejema splošne akte, ki na celotnem območju
občine urejajo konkretna medsebojna razmerja, pravice, dolžnosti in podobno,
vendar pa utegnejo ti akti brez izvajalske vloge župana, ki je hkrati
predstojnik občinske uprave, ostati mrtva črka na papirju. Na tretji strani
nadzorni odbor ni preiskovalno telo niti revizorska institucija, še manj organ,
ki bi smel posegati v proces sprejemanja splošnih aktov, proračuna
ali programskih dokumentov. Njegova naloga je, da nadzoruje ravnanje
s proračunom (namenskost in smotrnost), stanje občinskega premoženja
in finančno poslovanje porabnikov občinskega proračuna. Pregleduje že
zaključene finančne projekte, verodostojne finančne listine in postopke
javnega naročanja.
Vsaka blokada ali disfunkcija enega od konkretnih organov povzroča pomembne
motnje v upravljanju občine kot političnega univerzuma in kot
pravne osebe. Že samo dejstvo, da župan nima večine v občinskem svetu, ki
bi ga podpirala, lahko usodno zavira razvoj celotne občine. Oblikovanje različnih
programskih ali strankarskih koalicij ima prav tako svoje posledice;
zdi se, da se v zadnjih letih krepijo prav programska, neideološka povezovanja.
Povezovanje političnih akterjev na lokalni ravni je namreč drugačno kot
na državni, koalicijske povezave so programske in ne temeljijo na ideološki
bližini lokalnih političnih akterjev. O tem priča tudi empirična študija, ki je
bila pred leti opravljena v slovenskih občinah (Upravljavska sposobnost in
koalicijsko povezovanje v slovenskih občinah 2008).
77