upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Z načeli dobrega upravljanja do upravljavske <strong>sposobnost</strong>i občin<br />
javnih služb? Z državnim predpisom vsekakor ne, lahko pa lokalnim<br />
oblastem ponudimo standardizirane modele, na podlagi katerih bi lahko<br />
sami prišli do objektiviziranih podatkov, primerljivih z drugimi občinami.<br />
Ključni elementi lokalne samouprave so avtonomija, demokracija in<br />
učinkovitost (Greer et al. 2005: 11). Ukrepi za večjo učinkovitost lokalnih<br />
skupnosti so lahko tako zunanji kot notranji. Med zunanje uvrščamo<br />
teritorialno reorganizacijo, vključno z združevanjem občin in krepitvijo<br />
medobčinskega sodelovanja, ki se v Sloveniji zadnja leta intenzivira. Medobčinsko<br />
sodelovanje ne le prispeva k pocenitvi storitev na prebivalca, pač<br />
pa omogoča višjo raven kadrovske usposobljenosti občin, saj so v določenih<br />
območjih posamični poklicni profili precej redki. Nadalje lahko med<br />
zunanjimi ukrepi prepoznamo nabor ukrepov tako imenovanega new public<br />
management-a kot so vključevanje zasebnega kapitala v javne projekte<br />
v obliki javno-zasebnega partnerstva in vavčerji. Med notranje ukrepe<br />
pa uvrščamo racionalizacijo javne službe (krčenje mreže javnih zavodov,<br />
sprememba šolskih okolišev, zniževanje standardov in normativov), pa<br />
tudi povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb, medsebojno primerjavo<br />
istovrstnih subjektov tako imenovanega benchmarking ter strokovno<br />
usposabljanje zaposlenih in vodstva. Zaenkrat tako eni kot drugi ostajajo<br />
neizkoriščen arzenal zaželenih prihodnjih dejanj (Lavtar 2011).<br />
Po koncu hladne vojne je močno dominiral ekonomistični pogled na razvojna<br />
vprašanja, danes pa vemo, da so kritična variabla vsakega razvoja<br />
institucije, tako institucije države kot občin. Institucionalna <strong>sposobnost</strong><br />
(institutional capacity) temelji na presoji, katere institucije so pomembne<br />
za gospodarski razvoj in kako naj bi bile organizirane. Pri tem imajo lahko<br />
iste institucije vlogo promotorja in zaviralca razvojnih aktivnosti. Zato je<br />
toliko bolj pomembno, da institucije delujejo v duhu dobrega upravljanja<br />
(good governance) in transparentno v razmerju do javnosti. Zavedati se<br />
je namreč treba, da ekonomski cilji po čim večji gospodarski rasti ob čim<br />
nižjih stroških tekmujejo z drugimi cilji kot na primer s ciljem poštene distribucije<br />
ekonomskih dobrin, se pravi z atributi socialne države. Ne le, da<br />
morajo iste institucije zasledovati oba cilja, enaki ali isti ukrepi lahko dosegajo<br />
različne učinke (Fukuyama 2004: 23). Poleg tega velja že uvodoma<br />
poudariti, da javnih oblasti ni mogoče voditi kot podjetij, saj med civilno<br />
in zasebno sfero obstaja cel kup razlik, ki postavljajo politične predstavnike<br />
75
Change language