upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin<br />
pomenu besede pa pod drobnogled vzame učinkovito javno<br />
upravo in izvajanje javnih služb v občini. Zdi se, da prav to<br />
širino zajema samoocenjevalni model Sveta Evrope.<br />
1 Uvod<br />
Učinkovita lokalna demokracija naj bi danes ne bila razkošje, ampak dobra<br />
investicija. Lokalne oblasti, ki poslušajo prebivalce, spoštujejo različnost<br />
njihovih interesov in skrbijo za tiste, ki zaradi različnih razlogov bodisi<br />
finančnih bodisi zdravstvenih potrebujejo več pozornosti, so danes imperativ<br />
lokalne samouprave. Prebivalci želijo živeti v varnem, zdravem okolju<br />
in biti deležni kakovostnih lokalnih javnih storitev za sprejemljivo ceno.<br />
Procesi decentralizacije v sodobnih evropskih demokracijah so bili izpeljani<br />
tudi zato, da prispevajo k večji odzivnosti oblasti, da se odločitve o<br />
vsakodnevnih potrebah sprejemajo blizu ljudem in da prav zaradi večje<br />
bližine ljudi lokalne oblasti izražajo visoko stopnjo odgovornosti. Posamezniki<br />
so vedno odvisni od kakovostnih storitev, ki jih nudijo lokalne oblasti<br />
in lokalne javne službe, zato bi ne smelo biti pomembno, kje se odločijo<br />
živeti. Toda realnost je drugačna. Danes podprti z empiričnimi ugotovitvami<br />
(Analiza učinkov veljavnega sistema financiranja občin 2010) vemo, da<br />
kakovost življenja oziroma storitev od občine do občine variira. Thedieck<br />
(1999) ugotavlja, da decentralizacija sama po sebi še ne more biti garancija<br />
za dobro upravljanje, lahko pa daje nastavke zanj. Teritorialni razvoj slovenske<br />
lokalne samouprave kaže na neracionalnosti, čeravno je Slovenija<br />
po številu občin povsem primerljiva z drugimi evropskimi državami. Pomanjkljivosti<br />
so vidne predvsem skozi visok fiksni strošek na prebivalca,<br />
majhno fiskalno kapaciteto ter nizko likvidnost lokalnih proračunov, kar<br />
potrjujejo tudi pogledi od zunaj (glej OECD 2011: 122 in naprej).<br />
Če odmislimo domnevno prednost majhnih občin, ki naj bi se nanašala<br />
na višjo raven sodelovanja prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni,<br />
saj naj bi bila tam oblast bliže ljudem, razdrobljenost pomeni tudi<br />
pomembno slabost. Kako tako velikemu številu subjektov z veliko stopnjo<br />
ustavno zagotovljene avtonomije zagotoviti ustrezno raven upravljavskih<br />
spretnosti, potrebnih za kakovostno in cenovno vzdržno izvajanje lokalnih<br />
74