upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Upravljalska sposobnost slovenskih občin
• funkcionalna sestavina,
• ozemeljsko-teritorialna sestavina,
• organizacijska sestavina,
• finančno-materialna sestavina,
• pravna sestavina.
Pri preučevanju lokalne samouprave ne smemo obravnavati samo organizacijsko-institucionalnega
okvirja oziroma vidika, ampak tudi politični vidik.
Oba vidika vplivata na upravljavsko sposobnost posamezne lokalne skupnosti.
Pri ožji obravnavi lokalne skupnosti v skladu z normativno pravno ureditvijo
bomo pozornost posvetili tudi razmejitvi med političnim in upravnim
vplivom na upravljavsko sposobnost. Politika (politični funkcionarji) in
uprava (javni uslužbenci) sta v medsebojni povezanosti, vzajemnem odnosu
in soodvisnosti, tako da njuno razmerje pomembno vliva na sprejemanje
in izvajanje javnih politik in na upravljavsko sposobnost (Haček et al. 2008:
158). Med upravnim in političnim delom sistema obstajajo različne predstave
o odnosih med njima (Aberbach et al.1981), le-te gredo v smer progresivne
razširitve vloge javnih uslužbencev s funkcijami, ki se nanašajo bolj na
pristojnosti politikov. To dejstvo moramo upoštevati pri obravnavi upravljavske
sposobnosti, ki zajema oba tukaj omenjena dela dihotomije.
Lokalna samouprava ni zgolj institucija, ki učinkovito zagotavlja javne dobrine,
ampak jo moramo videti tudi kot politično skupnost, ki si postavlja
cilje ter zagotavlja demokracijo na lokalni ravni. Tako združuje skupnost,
zagotavlja javne storitve ter ustvarja in izvaja regulativno funkcijo (Hayward
2010: 131). Vse te komponente lokalne samouprave pa morajo biti
med seboj uravnotežene (so lahko soodvisne in tudi nasprotujoče).
Institucionalni vidik obravnave lokalne samoupravne skupnosti se ukvarja
z organizacijsko institucionalnim vidiki le-te. To so institucionalni vidiki
deležnikov, zgodovinskega razvoja, socioloških značilnosti in sodobnega
diskurza. Na podlagi tega se predpostavlja, da naslednji dejavniki vplivajo
na spreminjanje organiziranosti oziroma reform lokalnih samoupravnih
skupnosti (Wollman 2008: 5):
1. politični, ekonomski in drugi deležniki, njihovi interesi, politične preference
ter volja in sposobnosti,
2. zgodovinsko razvit institucionalen in organizacijski vzorec,
54