upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Lokalno upravljanje in lokalna politična participacija
da urejajo svoje stvari in imajo svoje vrednote skupnosti, posredno se
preko sistema lokalne samouprave ustvarja stabilna demokracija, kar je
tudi etično upravičeno (Chandler 2008: 356). Uporabni vidik utemeljitve
pa poudarja njen prispevek k uresničevanju ciljev države, ki jih le-ta
prenese na lokalno raven, da jih izvede čim bolj primerno in učinkovito.
Lokalna samouprava je utemeljena na interesu lokalne skupnosti in
bi morala določati in izvajati tiste politike, ki ne zadevajo ljudi izven
skupnosti in mora predstavljati poglede ljudi v razmerju do okolja
(Chandler 2010: 18).
Lokalna samouprava v splošnem smislu označuje pojme in procese ter sistem
upravljanja na lokalni ravni. Za lokalno samoupravo so značilni avtonomija
in samostojnost, decentralizacija in demokratizacija (Vlaj 2006:
16), vsebuje pa poleg lokalne zavesti še teritorialni, funkcionalni, organizacijski,
materialno-finančni in pravni element. Lokalna samouprava je konkretna
pravno-sistemska institucija odločanja o lastnih zadevah v lokalni
skupnosti (Grafenauer in Brezovnik 2006: 52). Lokalna samouprava je tista
raven oblasti, ki je najbližja ljudem in ima nalogo zastopati pomen in stališča
lokalnosti (Haček et al. 2008: 6).
Temelj samouprave lokalnih skupnosti sta samostojnost in neodvisnost,
kjer v smislu temeljne značilnosti samoupravne decentralizacije prebivalstvo
upravlja z lokalno skupnostjo posredno in neposredno (Brezovnik
2008: 93). Pogoj relativne samostojnosti in neodvisnosti je ustrezna stopnja
vseh omenjenih vrst decentralizacije. Na lokalni ravni je prisotna visoka
stopnja participacije ljudi pri urejanju skupnih zadev, kar predstavlja njihovo
politično angažiranost in izražanje svobode (Mill 1995). Izhajajoč iz
utilitarizma se lokalna samouprava etično lahko utemelji po načelu, da naj
ima posameznik čim več svobode. Da naj čim bolj svobodno in samostojno
ureja stvari, ki se tičejo le njega (Chandler 2010). Kar velja za svobodo
posameznika, velja analogno za ožjo in širšo skupino ljudi. Ta liberalistični
vidik lokalno samoupravo utemeljuje kot politično strukturo, ki zagotavlja,
da so odločitve sprejete s strani tistih, ki jih te odločitve zadevajo.
Lokalna samouprava ima po Vlaju (2006: 14-15) pet sestavin oziroma elementov,
ki opisujejo njene značilnosti, ki so podvržene stalnim procesom
razvoja oziroma morebitnim reformam:
53