upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin<br />
V praksi se ti štirje načini predstavljajo v prepleteni obliki in ne v idealno<br />
tipskem smislu. Predstavniška demokracije poudarja legitimnost. Uporabniška<br />
demokracija poudarja zadovoljstvo uporabnikov in je v smislu<br />
potrošniške družbe vedno bolj pomembna. Poudarja načelo učinkovitosti.<br />
Omrežna demokracija pomeni reševanje problemov v smislu povezovanja<br />
deležnikov, ki se nahajajo v lokalni skupnosti. Poudarja soodvisnost<br />
ter povezanost vseh. Participativna demokracija pa poudarja politično<br />
participacijo in čim več aktivnih občanov. V praksi so različni problemi<br />
oziroma družbena vprašanja lahko uspešno rešena skozi različno prevlado<br />
kategorije lokalne demokracije. Prevladujoča kategorija v posamični<br />
lokalni skupnosti je odvisna tudi od prevladujoče politične kulture. To<br />
velja zlasti z vidika politične kulture v smislu uveljavljanja odgovornosti<br />
(Lukšič 2006: 31), ki postaja legitimnost politike. Odgovornost se na različne<br />
vrste demokracije porazdeli različno, v vseh primerih so oblastni<br />
organi najbolj odgovorni za izvrševanje javnih politik, kar bomo preučevali<br />
z vidika upravljavske <strong>sposobnost</strong>i. Trdimo namreč, da je tudi različen<br />
način delovanja (glede na tip družbenega vprašanja) del <strong>sposobnost</strong>i.<br />
Lokalna skupnost kot lokalna demokracija ima <strong>sposobnost</strong>, da omogoča<br />
in spodbuja politično participacijo posameznikov, ki presega le izvajanje<br />
volilne pravice (predstavniški vidik demokracije). Lokalna demokracija<br />
z višjo stopnjo in različnimi oblikami participacije (participativni vidik<br />
demokracije) bolj temelji na preferencah posameznikov, saj le-te pogosteje<br />
in na več načinov lahko izrazijo. Tako lokalna demokracija prispeva<br />
k kulturi demokracije povsod v družbi in ne samo k razdelitvi politične<br />
moči (Brezovšek in Kukovič 2012: 27). Hkrati je usmeritev sodobnih lokalnih<br />
skupnosti, da spodbujajo in krepijo aktivno vlogo prebivalcev in<br />
le-te k angažmaju vabijo z razvejanimi aktivnostmi in strukturo (Andrews<br />
et al. 2008).<br />
3 Utemeljitev lokalne demokracije<br />
Lokalna demokracija je z argumenti utemeljena z različnih vidikov, in sicer<br />
kot: pluralistični argument zagotavljanja razpršitve družbene moči; argument<br />
spodbujanja različnost politik v nasprotju z uniformno centralno<br />
50