upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Upravljalska sposobnost slovenskih občin
lokalna samouprava, ki vključuje tudi lokalno upravljanje, ki
pa predpostavlja in vsebuje tudi določeno stopnjo upravljavske
sposobnosti. Le-ta je v skladu s celovitim modelom prikazana
skozi štiri skupine dejavnikov: politične, ekonomske,
upravljavsko-organizacijske in družbene. Vsi od teh dejavnikov
prispevajo k uspešnemu upravljanju lokalne skupnosti. V
nadaljevanju je obdelan sodoben pristop »governance«, ki se
prevaja kot »vladovanje« in pomeni širši pojem upravljanja,
vključujoč deležnike in vključene družbene skupine. Vladovanje
je oblika procesa, ki zagotavlja visoko stopnjo participacije
in je zlasti uporabna na lokalni ravni demokracije, torej za
lokalno samoupravo. Na koncu so v članku prikazani trije
primeri praktičnega delovanja slovenske občine Ravne na
Koroškem, kjer gre za sodobne pristope upravljanja oziroma
vladovanja. Vsi primeri pomenijo visoko stopnjo participacije,
institucionalno reformo (ustanovitve novih delovnih teles –
komisij in odborov), izgradnjo novih omrežij (člani novih
institucij s svojimi zasebnimi in družbenimi omrežji so vključeni
v področno politiko), predstavljajo nove javno politične
pobude (področne politike in programi so prejeli večje število
inovativnih pobud, ki jih politična struktura težje sama zazna,
ter nudijo odgovore na vprašanja koordinacije in odgovornosti
(občinska uprava koordinira, občinska politična struktura
ohranja razširjeno odgovornost).
1 Uvod
Demokratična ureditev ni pomembna kot udejanjanje normativne opredelitve
demokracije le na državni ravni. Ena od sodobnih in pomembnih
demokratičnih ureditev družbe je tudi večnivojska oblast (multi-level governance),
ki poudarja tudi lokalno raven. Ta razvoj demokracije na lokalni
ravni je opredeljen s temi argumenti (Stoker 2004: 175):
• lokalna demokracija je realističen in realen odgovor na kompleksnost
sodobne družbe,
• predstavlja odprto osnovo za angažiranje v politiki,
46