upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Novi javni menedžment v slovenskih občinah nekaterih programov, ki dosega najnižjo povprečno vrednost (in najmanjši standardni odklon) pa je še posebej presenetljiva. V nasprotju z nekaterimi državami kjer je privatizacija stalna praksa (VB, Nizozemska) (glej John 2001), se te možnosti lokalne skupnosti zelo pogosto poslužujejo. 4 Sklepne ugotovitve Nedvomno so tokovi globalizacije, decentralizacije ter neoliberalizma močno zaznamovali smer delovanja uprav lokalnih skupnosti (Judd in Parkinson 1990; Harding 2005; Dunford in Kafkalas 1992). Te so pod vedno večjim pritiskom, kako zagotoviti občanom vse več storitev, ki jih nanje prelaga država, obenem pa so zahteve občanov zaradi vpliva storitev zasebnega sektorja vedno višje. Poleg tega lokalne skupnosti tekmujejo na globalnem trgu za investitorje, kar dodatno obremenjuje lokalne uprave, saj delujejo v hitro spreminjajočem se, skoraj podjetniškem okolju. Da bi se lahko uspešno soočile z vsemi izzivi, je nujno, da se lokalne uprave reformirajo (bodisi po vzoru NJM ali kakšni drugi reformistični metodi). Kljub temu da se je NJM izkazal kot (pre)širok koncept, ki se Ferlieju in sodelavcem (1996: 10) zdi »kot prazno platno … nanj lahko naslikaš kar koli« ter je tarča mnogih kritik, vendarle ostaja eden prepoznavnejših in najpogosteje uporabljenih podlag za reformiranje uprav. Čeprav Hambleton (2004: 20) meni, da je paradigma NJM nezadosten odgovor na težave, s katerimi se srečujejo lokalne skupnosti po vsem svetu, saj ponuja precej ozek pogled na javne storitve in zanemarja demokratično vitalnost institucij, se z njim ne moremo popolnoma strinjati. Menimo, da je ravno zaradi specifik lokalnega upravljanja (storitvena naravnanost, bližina uporabnika, hitra odzivnost upravnih oblasti) koncept NJM z vpeljevanjem podjetniških metod primeren za lokalne uprave. Po drugi strani »nedorečenost« NJM-ja odpira več možnosti manipulacije politikom oziroma oblikovalcem nacionalne reformne strategije. Lahko se namreč izvaja le tisti del reforme (ali pa je poudarek na njem), ki vladajoči eliti bolj ustreza. Poleg tega v obstoječih nacionalnih sistemih obstajajo tudi normativni okvirji, ki zahtevajo adaptacijo nekaterih vidikov reforme, 41
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin še posebej v primeru delegacije ali decentralizacije nacionalnih pristojnosti na nižje ravni oblasti. Bolj centraliziran sistem, kot je na primer v Veliki Britaniji, olajšuje implementacijo nekaterih vidikov reforme, ki so v bolj decentraliziranih (ali celo federalnih) sistemih oteženi ali celo onemogočeni. Podobno obstajajo razlike med implementacijo NJM-ja v državi, kot je Nizozemska, ki ima nizko stopnjo korupcije in nevtralno javno upravo, ter v Italiji, kjer je korupcija ocenjena precej višje, v sistemu javnih uslužbencev pa se kadruje po spoil načelu. Če so lokalne skupnosti podvržene močni nacionalni reformni strategiji, so lahko celo »žrtev« reforme, kar je navadno posledica decentralizacije, v kolikor pa je nacionalna strategija zelo ohlapna ali je celo ni, potem neposrednih pritiskov za reformiranje ni (če odštejemo globalno okolje in občane). V Sloveniji gre za očitno odsotnost nacionalnega vpliva na reformiranje lokalnih uprav. Slednje torej iz lastnih potreb ali koristi (ali entuziazma zaposlenih) 5 uvajajo nekatera načela NJM. Žal v zelo majhnem obsegu, pa še to večinoma večje občine, ki imajo zaradi človeških virov za to več možnosti ali pa zaradi večjega števila občanov večji pritisk uporabnikov, ki si želijo boljših storitev. Bibliografija (2012): Raziskava »Upravljavska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin«. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij. Bačlija, I. (2010): Urbani menedžment: koncept, dimenzije, orodja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Barzelay, M. (1992): Breaking through Bureaucracy: A New Vision for Managing in Government. Berkeley: University of California Press. Bramezza, I. (1996): The competitiveness of the European city and the role of urban management in improving city‘s performance. Hag: CIP-Data Koninklijke Bibliotheek. Brenner, N. in Theodore, N. (2002): Spaces of Neoliberalism: Urban Restructuring in Western Europe and North America. Oxford, Boston: Blackwell. 5 Daemen in Schaap (2000: 184) sta v svoji raziskavi (na primeru 15 evropskih mest) ugotovila, da so višji javni uslužbenci v mestnih upravah gonilna sila reformiranja mestnih uprav. 42
Page 4 and 5: UPRAVLJAVSKA SPOSOBNOST SLOVENSKIH
Page 6: Kazalo PREDGOVOR ..................
Page 9 and 10: Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 12 and 13: K državljanu usmerjeno lokalno vla
Page 30 and 31: Novi javni menedžment v slovenskih
Page 46 and 47: Lokalno upravljanje in lokalna poli
Page 74 and 75: Z načeli dobrega upravljanja do up
Page 90 and 91: Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 92 and 93:
Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112:
Page 115 and 116:
Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 140 and 141:
Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 172 and 173:
Podjetna občinska uprava: med inov
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
show all

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije