upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Novi javni menedžment v slovenskih občinah Kvantitativno ocenjevanje implementacije širokega nabora orodij in mehanizmov NJM je precej oteženo, zato se naslanjamo na Brudneyja, Heberta in Wrighta (1999: 22), ki so implementacijo paradigme NJM merili 3 z naslednjimi kazalniki: • izobraževalni programi (tečaji, usposabljanja, delavnice in podobno) za zaposlene v upravi o izboljšanju odnosa do uporabnika ali zagotavljanja storitev, • izobraževalni programi (tečaji, usposabljanja, delavnice in podobno) za spodbujanje timskega dela in reševanja težav pri delu, • benchmarking za merjenje učinkov programov, • strateško načrtovanje, ki določa jasne cilje organizacije, • poenostavitev kadrovskih pravil, • privatizacija večjih programov, • ploščenje piramidne strukture organizacije. Na podlagi teh kazalnikov smo pripravili indeks NJM. Indeks, ki je seštevek rekodiranih vrednosti odgovorov, 4 je podlaga za ocenjevanje stopnje reformiranosti posamezne občinske uprave. Rezultati raziskave kažejo zanimivo zatečeno stanje v Sloveniji. Iz tabele 2 je razvidno, da v večini lokalnih uprav v Sloveniji sploh še ni znakov reforme (kar se precej razlikuje od stanja v drugih državah Eveopske unije) ter da se reforma v polni meri izvaja le v zelo majhnem deležu lokalnih skupnosti. Kaže se statistično značilna povezanost med velikostjo občine in stopnjo reforme (Pearsonov koeficient 0,320; standardni odklon 0,001). Večje občine torej v večji meri uvajajo načela NJM, vendar gre zgolj za ugotavljanje korelacije, zato ne moremo govoriti o kavzalnosti. 3 Brudney, Hebert in Wright (1999) so v svoji raziskavi spraševali po tem, ali so katerega od naštetih indikatorjev implementirali v zadnjih štirih letih (možni odgovori so bili na relaciji brez sprememb do popolnoma implementirane spremembe). 4 Odgovorom: nismo razmišljali o spremembah, smo razmišljali o spremembah, vendar še brez realizacije, načrtujemo spremembe smo pripisali vrednost nič; odgovorom: delno smo spremenili in popolnoma smo spremenili smo pripisali vrednost ena. Najvišja vrednost indeksa NJM je sedem. Klasifikacija indeksa je 0 – 2 = ni reforme; 3 – 5 = 1. faza reforme; 6 – 7 = je reforma. 39
Upravljalska sposobnost slovenskih občin Tabela 2: Stopnja reformiranja lokalne uprave z uvajanjem načel NJM V % (N=81) Ni znakov reformiranja 58,2 Znaki reformiranja – prva faza reforme 35,7 Reforma se izvaja 6,1 Vir: Raziskava »Upravljavska sposobnost slovenskih občin 2012« (Fakulteta za družbene vede 2012) Tabela 3: Vpeljevanje posameznih načel NJM Povprečje Standardni N odklon Izvajanje izobraževanja zaposlenih za izboljšanje javnih storitev 3,33 1,171 95 Usposabljanje za timsko delo in timsko reševanje težav 3,11 1,115 95 Samoocenjevanje s primerjavo z drugimi občinami (benchmarking) za boljše ocenjevanje 2,35 1,155 97 naših produktov Strateško načrtovanje za določitev jasnih ciljev 3,00 1,223 96 Poenostavljanje kadrovskih pravil 2,88 1,228 95 Privatizacija večjih javnih programov 2,03 1,015 97 Zmanjševanje hierarhičnih ravni v občinski upravi 2,93 1,467 97 Postavljeno vprašanje: Označite, do kakšne mere je občinska uprava vpeljala navedene spremembe (v zadnjih štirih letih): 1 – nismo razmišljali o spremembah; 2 – smo razmišljali o spremembah, vendar še brez realizacije; 3 – načrtujemo spremembe; 4 – delno smo spremenili; 5 – popolnoma smo spremenili. Vir: Raziskava »Upravljavska sposobnost slovenskih občin 2012« (Fakulteta za družbene vede 2012) Če si ogledamo povprečne vrednosti posameznih kazalnikov v indeksu NJM (glej tabelo 3), ugotovimo, da je najpogostejše uvajanje izobraževanja zaposlenih za izboljšanje javnih storitev (povprečna vrednost 3,33) ter usposabljanja za timsko delo in timsko reševanje težav (povprečna vrednost 3,11), najmanj pogosto pa se uporabljata samoocenjevanje s primerjavo z drugimi občinami (benchmarking) (povprečna vrednost 2,35) in privatizacija večjih javnih programov (povprečna vrednost 2,03). Ti rezultati nekoliko presenečajo, saj je uvajanje samoocenjevanja (CAF, ISO, SiOK, in podobno) relativno ekonomično in dostopno. Privatizacija 40
Page 4 and 5: UPRAVLJAVSKA SPOSOBNOST SLOVENSKIH
Page 6: Kazalo PREDGOVOR ..................
Page 9 and 10: Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 12 and 13: K državljanu usmerjeno lokalno vla
Page 30 and 31: Novi javni menedžment v slovenskih
Page 46 and 47: Lokalno upravljanje in lokalna poli
Page 74 and 75: Z načeli dobrega upravljanja do up
Page 90 and 91:
Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112:
Page 115 and 116:
Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 140 and 141:
Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 172 and 173:
Podjetna občinska uprava: med inov
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
show all

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije