upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Novi javni menedžment v slovenskih občinah<br />
oziroma jih ne izvršuje pravilno in pravočasno, lahko ministrstvo predlaga<br />
vladi, da začne postopek za odvzem prenesenih nalog.<br />
Vprašanje pristojnosti je kompleksno, saj ni nujno, da so lokalne skupnosti<br />
dovolj upoštevane kot entitete, ki se razlikujejo od države in so sposobne<br />
opravljati svoje ter prenesene naloge v največjem možnem obsegu in tudi<br />
z najvišjo stopnjo avtonomije. Velikokrat se tudi poraja vprašanje, če so<br />
občine res avtonomne ali pa so zgolj mehanizmi za uresničevanje državnih<br />
politik in je torej njihova avtonomija zgolj navidezna (Brezovšek in Haček<br />
2005). V Sloveniji ne posvečamo dovolj pozornosti problemu, da niso vse<br />
lokalne skupnosti enake in da imajo (upoštevajoč to dejstvo) vseeno enake<br />
naloge in pristojnosti (ne glede na velikost občine). Od velikosti občine<br />
pa je močno odvisen stvarni obseg dejavnosti (Brezovšek in Haček 2005).<br />
Drugo pomembno področje odnosa država - občina so finance. Lokalne<br />
skupnosti namreč potrebujejo svoje lastne, specifične fiskalne instrumente.<br />
Financiranje lokalnih skupnosti je tesno povezano s prej omenjenim področjem<br />
pristojnosti nalog, saj je zagotavljanje ustreznih davčnih struktur<br />
pogoj za ustrezno alokacijo dobrin. Potrebno je pripraviti obliko obdavčenja,<br />
ki je vezana na neposredno korist uporabnika oziroma na posamezno<br />
javno storitev. Le tako lahko lokalna skupnost pripravi in izvaja strategijo<br />
lastnega razvoja. V praksi se zaradi redistribucijskih politik in socialnosti<br />
navadno izvede večina prerazporeditvene funkcije na nacionalnem nivoju,<br />
tako da lokalne skupnosti s pomočjo korekcijskih mehanizmov zadovoljujejo<br />
potrebe svojih občanov, tudi če same ne bi zmogle zagotoviti virov,<br />
vezanih na neposredne koristi. Najpogosteje takšno izravnavo imenujemo<br />
pavšal oziroma lump-sum oziroma vsota, ki jo kanalizirajo iz/od relativno<br />
bogatejših k revnejšim občinam. Stopnja redistribucije je odvisna od širših<br />
družbeno-političnih (ideoloških, zgodovinskih in kulturnih) okoliščin.<br />
Pomemben finančni vir, vezan na neposredno korist, so lokalne davščine,<br />
vendar te (žal) predstavljajo precej majhen del občinskih prihodkov. 2<br />
2 V Sloveniji več kot polovica občin (55,9 %) meni, da občina nima na voljo dovolj<br />
finančnih virov, da bi zagotovila vse z zakoni določene naloge; navajajo predvsem<br />
a) pomanjkanje sredstev za investicije (tudi glede na zahteve zakonodaje), b) tekoče<br />
zagotavljanje izvirnih nalog in c) vzdrževanje obstoječe infrastrukture (Raziskava<br />
»Upravljavska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin 2012«, Fakulteta za družbene vede 2012).<br />
35
Change language