upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Novi javni menedžment v slovenskih občinah (še) ni izoblikoval konsenz, ali obstaja (in če, kakšen je) novodobni tip upravljanja lokalnih skupnosti. Najpogosteje je v uporabi koncept Novega javnega menedžmenta (NJM) (glej Hambleton 2004; Daeman in Schaap 2000; John 2001; Bačlija 2010), ki kljub številnim kritikam še vedno ostaja prevladujoč pristop k reformiranju javno-upravnih organizacij. NJM je reforma javnega sektorja po vzoru zasebnega, ki ima svoje začetke v neoliberalnih režimih (vladanje Thatcherjeve in Reaganova administracija). Konec 80. let se je začel pojavljati v razvitem svetu pod različnimi imeni, kot so »managerializem« (Pollitt 1993), »novi javni menedžment« (Hood 1991), »tržno usmerjena javna uprava« (Lan in Rosenbloom 1992), »postbirokratska paradigma« (Barzelay 1992) in »podjetniško vladanje« (Osborne in Gaebler 1992). Kljub različnemu pojmovanju pa govorimo o istem konceptu. Uvajanje načel NJM-ja se navezuje na novo sodobno organizacijo delovnih procesov, na opredelitev in razmejitev odgovornosti ter pristojnosti, predvsem na opredelitev odgovornosti za rezultate, na povečevanje avtonomije organizacije in posameznikov ter ploščenje organizacijske strukture (Žurga 2001). Pri NJM-ju gre tako za spojitev normativne orientacije tradicionalne javne administracije in instrumentalne orientacije splošnega menedžmenta. NJM lahko vidimo kot novo obliko vodenja poslov države na področju, ki je prej sicer »pripadalo« administriranju, vendar na drugačen način in z drugačnimi poudarki (Dunleavy in Hood 1994). Kljub številnim kritikam, ki jih je bil deležen koncept NJM (o tem več v nadaljevanju), ne moremo mimo dejstva, da predstavlja pomemben preskok v delovanju javnega sektorja. Faze razvoja iz wilsonovsko-weberjanske javne uprave v neoliberalno upravo ne gre kar preskočiti, sploh če želimo postopoma preiti v naslednjo fazo (predvsem v smislu demokratizacije uprave). Kljub strateški vpeljavi koncepta Novega upravljanja javnega sektorja (poimenovalna različica NJM, ki se uporablja v Sloveniji) v Sloveniji na državni ravni se evalvacija morebitne implementacije uvajanja elementov NJM na lokalni ravni ni nikoli izvedla. Tako ne vemo, na kateri razvojni fazi se lokalne uprave sploh nahajajo in s kakšnimi težavami se v smislu upravne reforme srečujejo. V članku želimo prikazati dve osrednji točki. Prvič, da je lokalno upravljanje v neoliberalnem času posebnega pomena, saj se vedno več nalog prenaša na lokalno raven, ki se mora poleg povečanja obsega dela soočati 31
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin tudi s tekmovanjem za finančne resurse in z nastopanjem na globalnem trgu lokalnih skupnosti. In drugič, želimo z rezultati evalvacije morebitne modernizacije lokalnih uprav z uvajanjem načel NJM na primeru slovenskih občin prikazati obstoječe stanje. Evalvacija nam omogoča vpogled v najpogosteje uvedene elemente NJM, stopnjo reformiranja lokalnih uprav ter morebitno povezanost z ostalimi karakteristikami občine. 2 Globalni vplivi na lokalno upravljanje Upravljanje na lokalni ravni se v marsičem razlikuje od upravljanja na splošno (tukaj mislimo predvsem na upravljanje na nacionalni ravni in ne toliko na upravljanje v zasebnem sektorju). Razlogov za to je več. Lokalna uprava in lokalna oblast sta bližje uporabniku (občanu), zato sta lahko bolj odzivni in bolj prilagodljivi. Po drugi strani so lokalne oblasti v veliki meri omejene z nacionalnimi zakonodajnimi okviri, ki (lahko) dušijo razvoj in kreativnost vodenja in upravljanja ter s tem uspešnost posamezne lokalne skupnosti. Tako mora biti lokalno upravljanje še toliko bolj iznajdljivo in kreativno, da po eni strani odgovori na neposredne pritiske občanov ter uspešno »krmari« znotraj omejitev, ki jih zadaja država. Poleg tega na lokalno upravljanje vplivajo tudi globalni trendi, tako neposredno kot posredno preko državnih uprav. Globalizacijski tokovi namreč vplivajo na državne upravne sisteme posameznih držav, ki so okrepljeni z možnostmi informacijske tehnologije in zahtevami po večji učinkovitosti. Vsi ti pritiski delujejo na strukturo upravnih sistemov, na njihovo avtonomijo in metode upravljanja v njih ter na njihov obseg. Zahtevajo bodisi večjo centralizacijo, da bi se država lažje vklopila v nadnacionalne upravne mreže, bodisi večjo decentralizacijo, da bi se v globalno akcijo vključili tudi nedržavni akterji. Korten (1995) meni, da globalizacija ogroža lokalne skupnosti, saj zmanjšuje lokalni nadzor in relevantnost lokalne participacije (in s tem tudi demokracije). S tem zmanjšuje vlogo občanov, pa tudi lokalnih politikov v procesu sprejemanja odločitev, ki so pomembne za lokalno okolje (Farazamand v Bevir 2007). Z umikanjem ali preselitvijo proizvodnje ali svojih sedežev lahko multinacionalke ogrozijo finančno vzdržnost lokalnega proračuna. Naloga lokalne uprave je, da s sklepanjem dolgoročnih partnerstev 32
Page 4 and 5: UPRAVLJAVSKA SPOSOBNOST SLOVENSKIH
Page 6: Kazalo PREDGOVOR ..................
Page 9 and 10: Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 12 and 13: K državljanu usmerjeno lokalno vla
Page 30 and 31: Novi javni menedžment v slovenskih
Page 46 and 47: Lokalno upravljanje in lokalna poli
Page 74 and 75: Z načeli dobrega upravljanja do up
Page 82 and 83:
Z načeli dobrega upravljanja do up
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112:
Page 115 and 116:
Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 140 and 141:
Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 172 and 173:
Podjetna občinska uprava: med inov
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
show all

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije