upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Novi javni menedžment v slovenskih občinah<br />
(še) ni izoblikoval konsenz, ali obstaja (in če, kakšen je) novodobni tip<br />
upravljanja lokalnih skupnosti. Najpogosteje je v uporabi koncept Novega<br />
javnega menedžmenta (NJM) (glej Hambleton 2004; Daeman in Schaap<br />
2000; John 2001; Bačlija 2010), ki kljub številnim kritikam še vedno<br />
ostaja prevladujoč pristop k reformiranju javno-upravnih organizacij.<br />
NJM je reforma javnega sektorja po vzoru zasebnega, ki ima svoje začetke<br />
v neoliberalnih režimih (vladanje Thatcherjeve in Reaganova administracija).<br />
Konec 80. let se je začel pojavljati v razvitem svetu pod različnimi<br />
imeni, kot so »managerializem« (Pollitt 1993), »novi javni menedžment«<br />
(Hood 1991), »tržno usmerjena javna uprava« (Lan in Rosenbloom 1992),<br />
»postbirokratska paradigma« (Barzelay 1992) in »podjetniško vladanje«<br />
(Osborne in Gaebler 1992). Kljub različnemu pojmovanju pa govorimo<br />
o istem konceptu. Uvajanje načel NJM-ja se navezuje na novo sodobno<br />
organizacijo delovnih procesov, na opredelitev in razmejitev odgovornosti<br />
ter pristojnosti, predvsem na opredelitev odgovornosti za rezultate, na povečevanje<br />
avtonomije organizacije in posameznikov ter ploščenje organizacijske<br />
strukture (Žurga 2001). Pri NJM-ju gre tako za spojitev normativne<br />
orientacije tradicionalne javne administracije in instrumentalne orientacije<br />
splošnega menedžmenta. NJM lahko vidimo kot novo obliko vodenja poslov<br />
države na področju, ki je prej sicer »pripadalo« administriranju, vendar<br />
na drugačen način in z drugačnimi poudarki (Dunleavy in Hood 1994).<br />
Kljub številnim kritikam, ki jih je bil deležen koncept NJM (o tem več v nadaljevanju),<br />
ne moremo mimo dejstva, da predstavlja pomemben preskok<br />
v delovanju javnega sektorja. Faze razvoja iz wilsonovsko-weberjanske javne<br />
uprave v neoliberalno upravo ne gre kar preskočiti, sploh če želimo postopoma<br />
preiti v naslednjo fazo (predvsem v smislu demokratizacije uprave).<br />
Kljub strateški vpeljavi koncepta Novega upravljanja javnega sektorja<br />
(poimenovalna različica NJM, ki se uporablja v Sloveniji) v Sloveniji na<br />
državni ravni se evalvacija morebitne implementacije uvajanja elementov<br />
NJM na lokalni ravni ni nikoli izvedla. Tako ne vemo, na kateri razvojni<br />
fazi se lokalne uprave sploh nahajajo in s kakšnimi težavami se v smislu<br />
upravne reforme srečujejo.<br />
V članku želimo prikazati dve osrednji točki. Prvič, da je lokalno upravljanje<br />
v neoliberalnem času posebnega pomena, saj se vedno več nalog<br />
prenaša na lokalno raven, ki se mora poleg povečanja obsega dela soočati<br />
31