upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin<br />
povržena zgodovinskim in kulturnim specifikam. Mnoge lokalne<br />
skupnosti v Evropski uniji so reformirale delovanje svojih uprav<br />
z uvajanjem načel Novega javnega menedžmenta. V prispevku<br />
predstavljamo novonastale okoliščine, v katerih so se lokalne<br />
skupnosti znašle, odziv na te okoliščine s pomočjo reformiranja<br />
lokalih uprav ter izsledke empirične raziskave o implementaciji<br />
koncepta Novi javni menedžment v slovenskih občinah.<br />
1 Uvod<br />
Globalizacija nasploh in še posebej nedavna globalna ekonomska kriza<br />
sta zaznamovali delovanje lokalnih skupnosti v dveh segmentih. Pred globalno<br />
finančno krizo se je kot posledica neoliberalne reforme od 70. let<br />
naprej vedno več nalog prenašalo v izvajanje lokalnim skupnostim (decentralizacija),<br />
kar še posebej velja za države blaginje. Če se je pred začetkom<br />
globalne krize še upoštevalo načelo koneksitete, so države v Evropski uniji<br />
po letu 2010 (po poročanju Sveta Evrope 2011) začele to načelo sistematično<br />
kršiti oziroma lokalnim skupnostim niso več zagotavljale potrebnih<br />
sredstev za zagotavljanje osnovnih storitev. Lokalne skupnosti sedaj torej<br />
delajo več za manj denarja. Na obstoječe razmere se lokalne skupnosti<br />
poskušajo prilagoditi bodisi s pogajanji za novo razdelitev nalog (in posledično<br />
financ) med državo in lokalno skupnostjo bodisi z inovacijami v<br />
upravljanju, da bi občanom zagotovili vsaj enako, če že ne višjo kakovost<br />
storitev za manj denarja.<br />
Bramezza (1996) meni, da je odziv lokalnih skupnosti na globalne vplive<br />
sicer lahko različen glede na predispozicije (zgodovinske, zakonodajne,<br />
makroekonomske) in okolje (politično, ekonomsko, upravno), vendar<br />
obstaja način upravljanja, ki omogoča optimalno izrabo potenciala<br />
predispozicij in okolja. Tako menita tudi Pollitt in Bouckaert (2004: 8),<br />
ki pravita, da se da - glede na zunajsistemske vplive, ki so botrovali reformiranju<br />
javnega sektorja - zaključiti, da je reformiranje istovrstnih<br />
organizacij (na primer lokalne uprave) potekalo po enakih principih.<br />
Kljub izomorfnim vplivom na lokalne skupnosti (še posebej v Evropski<br />
uniji, kjer veliko vlogo igra ravno evropeizacija) se v akademskih krogih<br />
30
Change language