upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Delovanje medobčinskega inšpektorata in redarstva (mir) v občini Jesenice meroslovje kot strateškega partnerja ministrstva in Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani kot izvajalca projekta. Za pilotno ocenjevanje je bilo izbranih 8 upravnih organizacij. Prek primerjanja organizacij naj bi čim večjemu delu slovenske javne uprave omogočili priložnost za učenje od istovrstnih in od njih različnih organizacij javne uprave ter spodbudili širjenje zavesti o pomembnosti odličnosti ter dobrih praks v vse tipe organizacij javne uprave, dolgoročno pa v celotni javni sektor (Kern Pipan 2012). 3 Ovire pri uvajanju kakovosti v delo javne uprave Pri uvajanju kakovosti se v organizacijah javne uprave ne glede na velikost ali vsebino dela večinoma srečujemo s podobnimi problemi. Ti segajo od problemov organizacijske narave pa do razpolaganja s kadrovskimi in finančnimi viri. Ker pa gre za dodatne naloge, niso zanemarljivi niti časovni viri. Na kratko lahko govorimo o naslednjih ovirah pri uvajanju kakovosti v delo upravnih organov: • neprilagojenost standardov kakovosti načinu dela v javni upravi, • organizacijski problem, • kadrovski problem, • motiviranje zaposlenih, • usposobljenost zaposlenih, • časovni okviri. Standardi ISO 9002, ki se uporabljajo tudi pri delovanju upravnih organov, so pisani predvsem za podjetniški sektor, zato je v njem uporabljena terminologija, ki ni blizu uradniškemu delu. Uradniško delo se močno razlikuje od proizvodnega ali storitvenega dela v podjetjih. V upravi se zato poudarja predvsem storitvena komponenta nalog in upošteva potrebe uporabnika. Tradicija slovenske uprave je bolj povezana s srednjeevropsko, ki daje več poudarka formalizmu in zakonitosti za razliko od anglosaksonske tradicije, ki daje več poudarka načinu servisiranja državljanov in učinkovitosti delovanja. Zbliževanje dobrih praks teh tradicij ter kombinacija dobrih lastnosti tako ene kot druge se odražajo tudi v uporabi standardov kakovosti pri delu javne uprave. Lahko rečemo, da so ravno standardi kakovosti tisti vzvod, ki lahko uspešno razvije še kako potrebno servisno 163
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin vlogo in k strankam usmerjeno slovensko javno upravo. Kako vzpostaviti državljanom prijazno upravo, ki ne bo njihov gospodar, ampak zgolj servis, je eno temeljnih vprašanj, s katerimi se ukvarjajo vse moderne države. Usposobljenost zaposlenih za uporabo modelov odličnosti je ključni dejavnik uspeha. Pri tem je potrebno tudi postopno pridobivanje veščin in spretnosti ob pridobivanju znanja, ki je predpogoj za obvladovanje in razumevanje kompleksnih problemov, ki so povezani s kakovostjo. Fragmentarnost dela, ki ga narekuje reševanje upravnih zadev, je težko preslikati v procesno delo z razumevanjem kakovosti v ključnih fazah procesov. V nadaljevanju je potrebno omeniti dobro prakso občine Bursa Nilufer iz Turčije (Kern Pipan 2012). V letu 1999 so se soočali s precejšnjimi težavami v svojem poslovanju, neučinkovitostjo pri delu ter nezmožnostjo, da bi sledili vse višjim potrebam in zahtevam svojih občanov. Župan si je postavil dolgoročni cilj, da bi občina ustrezno reagirala na potrebe občanov in izboljšala učinkovitost poslovanja ter nudenje svojih storitev. Moto, ki so si ga postavili, se je glasil: »Ustvariti mesto, kjer bodo ljudje radi živeli«. Mejniki v razvoju so bili sledeči (EFQM 2008: 43): • 1999 - reorganizacija, zasnova novega sistema vodenja ter uporaba modela odličnosti EFQM in samoocenjevanja, • 2000 - uvedba procesnega pristopa, optimizacija in racionalizacija delovnih procesov, sprememba organizacijske kulture, uvedba etičnih principov, merljivih ciljev glede odzivnosti in časa reševanja zadev kaskadno (od nivoja organizacije do nivoja timov in posameznikov), uvedba primerjanja z najboljšimi v panogi (benchmarking), transparentnost v poslovanju v smislu jasnega prepoznavanja pristojnosti in odgovornosti slehernega posameznika, začenši z vodji. Vse te korake so hkrati podprli z uvajanjem informacijske tehnologije za svoje poslovanje. Posledica je bila večja odzivnost in hitrejše opravljanje storitev za občane. Temeljni cilji, ki so jih ob opredelitvi in udejanjanju strategije na občini sprejeli vodje skupaj s svojimi zaposlenimi, so bile v smeri dviga zadovoljstva 164
Page 4 and 5:
UPRAVLJAVSKA SPOSOBNOST SLOVENSKIH
Page 6:
Kazalo PREDGOVOR ..................
Page 9 and 10:
Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 12 and 13:
K državljanu usmerjeno lokalno vla
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Novi javni menedžment v slovenskih
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Lokalno upravljanje in lokalna poli
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Z načeli dobrega upravljanja do up
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112:
Page 115 and 116: Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 140 and 141: Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 158: Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 163: Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 172 and 173: Podjetna občinska uprava: med inov
show all

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije