upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Upravljanje proračuna slovenskih občin s pristopom večletnega proračunskega načrtovanja proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Žal pa zakonodaja tega ne dopušča ravno v obdobju prehoda v nov mandat, ko proračuni v občinah praviloma niso sprejeti pred začetkom leta. Večletni proračunski pristop drsnega načrtovanja vzpostavlja še povezavo med zaključevanjem tekočega proračunskega leta in proračunom naslednjega leta, kar omogoča kontinuirano nadaljevanje začrtanih politik in doseganje zastavljenih ciljev. Ta sistem omogoča tudi prekinitev prakse proračunskega delirija konec leta, ki nastane zaradi letne naravnanosti proračuna in dejstva, da se s koncem leta ukinejo v sprejetem proračunu opredeljene pravice porabe, ki se šele z naslednjim proračunom ponovno opredelijo. Vendar v naš sistem javnih financ še nismo vpeljali instrumentov, ki ta prehod vzpostavljajo oziroma omogočajo povezavo delovanja ob prehodu v naslednje leto. Normativno je sicer opredeljena zaveza, da mora proračunski uporabnik v naslednjem letu najprej vključiti prenesene obveznosti iz preteklih let, vendar so v teoriji in praksi nekaterih držav poznani še drugi instrumenti povezave proračunskega cikla, tako kot na primer učinkovitostna dividenda, večletne pogodbe tekočih programov in drugi fleksibilni mehanizmi proračunskega upravljanja, katerih postopna uvedba lahko prispeva k bolj učinkovitemu proračunskemu upravljanju. Ker za dve leti vnaprej (če upoštevamo čas od priprave proračuna, gre celo za obdobje treh let), ni mogoče natančno načrtovati proračunskih postavk, je z zakonom predviden popravek sprejetega proračuna za leto, ki sledi tekočemu proračunu (t + 1) pred začetkom njegovega izvajanja. Sprememba tekočega proračuna (t) pa je opredeljena kot rebalans. Na osnovi novih ocen – projekcij prihodkov in preverbe izdatkov glede na nova izhodišča in morebitne dopolnitve prioritet - se višji odhodki na enih postavkah uskladijo ali s prihranki na drugih postavkah (ukrepi racionalizacije) ali z morebitnimi drugačnimi tokovi na strani prihodkov. Morda se tudi zaradi take oddaljenosti proračuna za leto, ki sledi naslednjem letu, občine tega instrumenta ne poslužujejo tako pogosto. 155
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin 3 Sklepna misel Priprava občinskega proračuna mora v prvi vrsti izhajati iz makroekonomskih izhodišč, državnih fiskalnih okvirjev, ker celotna javna poraba temelji na institucionalni ureditvi javnih financ v posamezni državi. Konkretno pa sloni na lastni oceni finančnih in ekonomskih možnosti posamezne občine. Strokovne analize, projekcije proračunskih tokov in evalvacije različnih alternativ so neobhodna podlaga učinkovitega proračunskega upravljanja, ki upošteva prioritetne cilje razvoja občine in jih vgrajuje v letne proračunske odločitve. ZJF je z uvedbo večletnega proračunskega načrtovanja vpeljal nov pristop proračunskega upravljanja. Kvalitetno zasnovani dokumenti večletnega proračunskega načrtovanja so podlaga učinkovitim razvojnim odločitvam političnih in upravnih struktur tudi v vsaki občini. Hkrati so podlaga za pridobivanje zunanjih virov financiranja razvojnih projektov občine. Jasna strategija razvoja lokalne skupnosti in natančno strukturirani razvojni programi občine so tudi osnova za partnersko povezovanje javnega in zasebnega sektorja v skupna sovlaganja za izpeljavo razvojnih projektov. Večletno proračunsko načrtovanje, ki se uresničuje z dinamičnim procesom drsnega načrtovanja, v občini odpira možnost bolj učinkovitega in fleksibilnega proračunskega upravljanja. Zato večletno proračunsko načrtovanje obravnavamo kot integrativni most med strateškimi cilji in usmeritvami razvoja na eni strani in letnimi izvedbenimi cilji in proračunskimi dokumenti na drugi strani. Tudi v pristopu večletnega proračunskega načrtovanja ostaja letni proračun ključni instrument, ki omogoča izvrševanje ciljev in nalog lokalne skupnosti. Pristop večletnega proračunskega načrtovanja pa ga dopolnjuje in usmerja v večjo učinkovitost z možnostjo spremljanja uresničevanja ciljev oziroma spremljanja rezultatov. Z večletnim proračunskim pristopom se odpravlja tudi eno od bistvenih pomanjkljivosti v praksi slovenskih občin, ki se kaže v nepravočasni pripravi in sprejetju občinskih proračunov. To vpliva na učinkovitost izpeljave in povzroča motnje v izvajanju pri vseh proračunskih uporabnikih v začetku leta. 156
Page 4 and 5:
UPRAVLJAVSKA SPOSOBNOST SLOVENSKIH
Page 6:
Kazalo PREDGOVOR ..................
Page 9 and 10:
Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 12 and 13:
K državljanu usmerjeno lokalno vla
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Novi javni menedžment v slovenskih
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Lokalno upravljanje in lokalna poli
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Z načeli dobrega upravljanja do up
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107: Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 112: Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 115 and 116: Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 140 and 141: Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 158: Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 172 and 173: Podjetna občinska uprava: med inov
show all

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije