upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Upravljanje proračuna slovenskih občin s pristopom večletnega proračunskega načrtovanja<br />
k omejitvam prihodnje porabe. Tako so številne države večletno planiranje<br />
spremenile v večletno napovedovanje in ga usmerile v instrument za nadzor<br />
proračunske porabe z uveljavitvijo konzervativnih napovedi gospodarskih<br />
kazalcev (Allen in Tommasi 2001: 177; Blöndal 2003: 12).<br />
Namen večletnega načrtovanja proračuna je po navedbi Cvikla in Zemljičeve<br />
(2000: 38) pridobiti celovito oceno o razvoju in dinamiki prihodkov,<br />
odhodkov in zadolževanju nosilcev javnega financiranja v prihodnjih letih<br />
kot podlage za analiziranje, načrtovanje in odločanje v pristojnih organih.<br />
V osnovi je cilj srednjeročnega planiranja in napovedovanja proračunskih<br />
tokov povečati proračunsko obvladljivost in fiskalno disciplino. Večletno<br />
proračunsko načrtovanje ne pomeni sprejetja večletnih normativnih zavez<br />
za alokacijo sredstev v določene namene porabe, omogoča pa usmeritev v<br />
določene namene porabe za daljše obdobje od enega proračunskega leta.<br />
Vsem proračunskim uporabnikom mora biti jasno, da večletne napovedi<br />
ne dajejo nikakršne pravne podlage za porabo. Na drugi strani pa morajo<br />
te napovedi biti realistične, da na njihovi osnovi uporabniki lahko predvidevajo<br />
realne okvire financiranja svoje dejavnosti. Večletne projekcije<br />
so javna predstavitev politik vladajočih struktur in s tem postanejo javno<br />
zavezujoče, saj so vanje usmerjena pričakovanja javnosti (Matheson 2002:<br />
42). Zato je vsako spremembo v procesu dopolnjevanja javnofinančnih<br />
okvirov v naslednjih letih, tako navzgor ali navzdol, potrebno jasno utemeljiti<br />
in podati razloge zanje.<br />
Pristop večletnega proračunskega načrtovanja datira v zadnja desetletja<br />
20. stoletja z uvedbo srednjeročnih proračunskih projekcij, medtem ko<br />
lahko dolgoročno proračunsko načrtovanje opredelimo kot inovacijo enaindvajsetega<br />
stoletja (Tarschys 2002: 85). Za razliko od srednjeročnega pa<br />
se dolgoročno proračunsko načrtovanje na lokalni ravni ni uveljavilo, saj<br />
gre pri slednjem bolj za analitične projekcije javnofinančnih tokov in ekonometrične<br />
ocene posledic posameznih javnih politik na makro ravni (na<br />
primer projekcije pri pokojninskem zavarovanju). Uveljavil se je tri- do<br />
petletni ciklus proračunskih napovedi in v nekaterih državah je to postal<br />
sestavni del oblikovanja letnega proračuna, kot instrument nadzora porabe<br />
ali kot informacijska podlaga procesa odločanja o politikah (Allen in<br />
Tommasi 2001: 175). V posameznih državah so pristopali k načrtovanju<br />
za različna obdobja in na različni ravni proračunske členitve. Ponekod ima<br />
143
Change language