upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Upravljanje proračuna slovenskih občin s pristopom večletnega proračunskega načrtovanja financiranja razvojnih projektov občine. Jasna strategija razvoja lokalne skupnosti in natančno strukturirani razvojni programi občine so tudi osnova za partnersko povezovanje javnega in zasebnega sektorja v skupna sovlaganja za izpeljavo razvojnih projektov. V letnem proračunu se prioritete in sredstva razporejajo le z vidika enoletnega horizonta, brez upoštevanja naknadnih posledic sprejetih odločitev v kasnejših letih. Če teh ne predvidimo, lahko sledi vrsta presenečenj oziroma nepričakovanih posledic. Tako na primer izdatki novo uvedenega programa štipendiranja nimajo posledic le v tekočem proračunu, ampak so z uvedbo tega programa in z odobritvijo štipendij za šolsko leto nastale obveznosti že v naslednjih proračunskih letih. Prav tako lahko na primer učinki rezanja izdatkov za urejanje baz podatkov občinskih dajatev v tekočem letu v naslednjih letih povzročijo nižji priliv teh virov v proračun. Zato pravimo, da je enoletni proračun prekratko obdobje za učinkovitost in uspešnost upravljanja javne porabe, kar nas napoti k večletnemu pristopu, s katerim odločevalci in oblikovalci politik lahko vidijo učinke svojih odločitev na proračunski proces in proračunski izid, ki so jih dolžni pojasniti javnosti. Tako se lahko izognemo fenomenu kameljega nosu ali prikrivanja realnih višin stroškov, ko se v začetnem letu delovanja stroški novih politik oziroma programov ne izkažejo v celoti ali se namerno podcenijo (Wildavsky 2003: 40). Kratkoročni enoletni okvir je pogosto naveden kot dejavnik, ki preprečuje učinkovito proračunsko upravljanje, ker so odločitve o alokaciji virov sprejete ad hoc in po koščkih ter ne upoštevajo posledic, ki segajo čez naslednje leto (Blöndal 2003: 10). Med pomanjkljivostmi enoletnega proračunskega pristopa avtorji izpostavljajo tudi problematiko porabniške mrzlice konec proračunskega leta, ko proračunski uporabniki poskušajo za vsako ceno porabiti sredstva, zagotovljena na proračunskih postavkah, ki sicer ob koncu leta zapadejo, ne glede na to, kakšne učinke prinaša ta mrzlična poraba v zadnjih dneh iztekajočega se proračuna. V teoriji se izpostavlja, da kratkoročnost enoletnega proračuna vodi v naslednja izkrivljanja: v prekomerno porabo, podinvestiranje, prenos neporavnanih obveznosti, porabniški delirij konec leta, da so postavke v enoletnem proračunu zasnovane na tekočih cenah in velikokrat ne odsevajo dejanskih oziroma realnih stroškov, ki bodo nastali kot posledica sprejetih politik in podobno (Tarschys 2002: 83-84). 141
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin V okvirih letnega proračuna, kjer je večji del odhodkov že vnaprej določen (na primer plače, stroški tekočega delovanja javnih služb, socialni transferji, odplačilo dolga), teh na kratek rok ni možno bistveno spreminjati. Z ustreznim oblikovanjem proračunskih ciljev pa na njihovo višino lahko vplivamo v daljšem časovnem obdobju. Iz tega izhaja ugotovitev, da je vsako resnejše spreminjanje proračunskih prioritet možno le na dolgi rok. Prav tako velja, da ni možno učinkovito obvladovati letnega proračuna, če nimamo pred seboj proračunskih projekcij za daljše časovno obdobje. Tako Kamnarjeva opozarja, da bodo letne spremembe proračunskih odhodkov brez srednjeročnega planiranja in napovedovanja naključne in usmerjene na ukrepe in aktivnosti, ki lahko dajejo rezultate samo v enem letu oziroma na kratek rok (Kamnar 2002: 8). Zmožnost prevajanja političnih prioritet v proračun in prilagajanje proračunskih prihodkov in odhodkov je torej vezana na večletni proračunski pristop, ki oblikovalcem politik in menedžerjem prispeva zadosten pogled vnaprej. Večletno proračunsko načrtovanje omogoča predvidevanje posledic današnjih odločitev in sprejetih politik, ki jih v tekočem proračunu še ne zaznamo, in odpira področje umeščanja sprememb proračunskih politik. Ob tem omogoča spremljanje rezultatov, kar krepi učinkovitost in uspešnost izvajanja proračunskih ciljev. Prav tako pri izvajalcih javnih služb in nosilcih programov večja predvidljivost financiranja lahko prispeva k izboljšanju operativne učinkovitosti delovanja in osvetli prihodnje konstantne stroške, ki jih bodo povzročile nove investicije in učinki novo uvedenih politik, katerih skupen efekt se bo odrazil oziroma porasel šele čez čas (Allen in Tommasi 2001: 175-176). Večletno proračunsko načrtovanje zagotavlja tudi večjo demokratičnost, saj proračunski proces dvigne nad dnevnimi interesi politikov ter zagotavlja tako državljanom kot izvajalcem javnih programov večjo transparentnost, avtonomnost in konsistentnost. V teoriji se tudi opozarja na pasti večletnega proračunskega načrtovanja, ki se lahko sprevrže v instrument širitve javnih programov in obsega javne porabe s politično mamljivimi preveč optimističnimi gospodarskimi napovedmi, ki jim lahko sledijo v prihodnjih letih prevzete obveznosti brez kritja (Allen in Tommasi 2001: 176; Kamnar 2002: 11). Učeč se na napakah in negativnih učinkih so države prehajale iz večletnih planov, ki so spodbujali širitev programov in dodatno porabo, v večletne projekcije, usmerjene 142
Page 4 and 5:
UPRAVLJAVSKA SPOSOBNOST SLOVENSKIH
Page 6:
Kazalo PREDGOVOR ..................
Page 9 and 10:
Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 12 and 13:
K državljanu usmerjeno lokalno vla
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Novi javni menedžment v slovenskih
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Lokalno upravljanje in lokalna poli
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Z načeli dobrega upravljanja do up
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 92 and 93: Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 112: Analiza raziskav upravljavske sposo
Page 115 and 116: Upravljalska sposobnost slovenskih
Page 140 and 141: Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 158: Upravljanje proračuna slovenskih o
Page 172 and 173: Podjetna občinska uprava: med inov
show all

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

upravljavska sposobnost obÃÅ¤in - Skupnost obÄin Slovenije