upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Upravljanje slovenskih občin s prostorom: ocena usposbljenosti<br />
moč vpliva posameznih skupin prebivalcev na prostorski razvoj. Izvajanje<br />
zakonodaje je lažje z večjim številom zaposlenih, razdeljeno občinsko<br />
upravo in večjim obsegom sodelovanja. Kljub nekaterim spremembam na<br />
bolje pa <strong>sposobnost</strong> občin še vedno ne ustreza zahtevnim nalogam prostorske<br />
zakonodaje, kar se potrjuje tudi dve leti po izvedeni raziskavi, ko<br />
večina slovenskih občin še vedno ni sprejela občinskega prostorskega načrta,<br />
obveznega dokumenta po ZPNačrt, ki bi ji omogočil nemoteno upravljanje<br />
s prostorom. Kot največji problem pri tem se še vedno kaže slabše<br />
sodelovanje med sektorskimi ministrstvi in drugimi deležniki v prostoru<br />
ter zlasti pomanjkanje znanja in ustreznih vedenj, potrebnih za sodobno<br />
upravljanje s prostorom (zemljiški, finančni, urbani menedžment, tehnike<br />
sodelovanja in drugo, Kitchen 2006). Čeprav zakonodaja na eni strani<br />
zahteva hitro in učinkovito ravnanje občin pri izvajanju posegov v prostor,<br />
ZPNačrt za razliko od ZUreP-1 ne predvideva posebnih in obveznih kadrovskih<br />
rešitev, na primer obveznega občinskega urbanista, večjega obsega<br />
sodelovanja javnosti in ne opredeljuje jasno nalog deležnikov. Takšna<br />
ureditev bi bila potrebna, saj sicer prihaja do prevelikih razlik med zahtevano<br />
demokratičnostjo postopkov in izvedeno.<br />
Tipologija je pokazala, da je v slovenskem prostoru še vedno več občin s<br />
slabšimi kot z boljšimi pogoji, zato je potrebno izboljšanje upravljavske<br />
<strong>sposobnost</strong>i. Glede na manjšo učinkovitost zakonske vpeljave občinskega<br />
urbanista, ki ga je zaposlilo le nekaj občin, in glede na pozitivne premike,<br />
ki se dogajajo v sistemu brez zakonodajnih obvez, je smiselno <strong>sposobnost</strong><br />
občin krepiti tudi z mehkejšimi ukrepi. Ob predpogoju, da se v Sloveniji<br />
dvigne raven prostorske kulture in prepozna vrednoto kakovosti prostora,<br />
ki posledično pomeni tudi priznan pomen prostorskega načrtovanja na<br />
državni politični ravni, je potrebno okrepiti usposabljanje sedanje delovne<br />
sile in jo podučiti o novejših pristopih k prostorskemu načrtovanju ter zlasti<br />
njegovih pravnih vidikih, okrepiti je treba izmenjavo dobrih praks med občinami,<br />
povečati število zaposlenih, kar bi omogočilo tudi višjo stopnjo sodelovanja<br />
javnosti in večji obseg sodelovanja med vsemi deležniki. Takšen<br />
način urejanja prostora priporočajo sodobne smernice in tipi prostorskega<br />
načrtovanja (na primer sodelujoče načrtovanje (Innes 1996)), ki se odmikajo<br />
od zavezujočih formalnih postopkov k vzpostavitvi dialoga in vključitvi<br />
več družbenih skupin v iskanje ustrezne prostorske rešitve. Bolj kot število<br />
zaposlenih je pomembna <strong>sposobnost</strong> načrtovalcev, saj niso več le izdelovalci<br />
133
Change language