upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin<br />
bolj od posameznega pristopa občine in njenega izdelovalca prostorskih<br />
aktov kot od »njenih sosed«, zato nekatere »slabše občine« dosegajo višjo<br />
stopnjo sodelovanja, v večini pa je javnost vključena le v okviru posvetovanja.<br />
Nova delovna sila je v obeh skupinah občin enako zaželena, tudi<br />
kakovost sodelovanja je pri obeh skupinah ocenjena podobno.<br />
Po upravljavski <strong>sposobnost</strong>i izstopa Mestna občina Ljubljana z razdeljeno<br />
upravo in oddelkom za okolje in prostor z 42 zaposlenimi, ki letno porabi<br />
le 1,68 % občinskega proračuna. Kljub ustrezni oceni kadrovskih pogojev<br />
vseeno potrebujejo dodatno zaposlene. Z javnostjo sodelujejo na ravni posvetovanja,<br />
z drugimi deležniki sodelujejo pogosto in dobro, razen z ministrstvi,<br />
s katerimi imajo težave tudi druge občine. Največji vpliv na razvoj<br />
MOLa imajo občinski svet, sektorska ministrstva, investitorji, oddelek in<br />
župan.<br />
Primerjava upravljavske in velikostne tipologije – izračun χ 2 z vrednostjo<br />
75,332 in 0-odstotnim statističnim tveganjem – je pokazala, da sta tipologiji<br />
odvisni ena od druge, zato v občinah, ki so različno »velike«, najdemo<br />
različno upravljavsko <strong>sposobnost</strong>. Močno povezanost med uvrstitvijo<br />
občine v upravljavsko in velikostno tipologijo je dodatno dokazal izračun<br />
Cramerjevega koeficienta z vrednostjo 0,828 in izris grafikona frekvenčne<br />
porazdelitve.<br />
5 Sklep<br />
Opravljena analiza je pokazala, da imajo nekatere občine boljše pogoje za<br />
izvajanje prostorske zakonodaje kot druge in je zato njihova <strong>sposobnost</strong><br />
urejanja prostora večja. Dokazali smo povezavo med velikostjo občine in<br />
pogoji izvajanja prostorske zakonodaje, vendar pa podrobnejša analiza po<br />
posameznih kazalnikih pokaže določene nepričakovane razlike, zato občine<br />
težko nedvoumno delimo na »slabe in dobre« oziroma manjše povežemo<br />
s slabšim, velike pa z boljšim. Povprečen delež porabljenih sredstev<br />
občinskega proračuna je na primer v občinah s slabšimi pogoji večji kot v<br />
skupini boljših. Kazalniki, ki občine dobro ločujejo, so kadrovske rešitve<br />
občine, poraba financ, pogostost sodelovanja s posameznimi deležniki in<br />
132