upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Upravljanje slovenskih občin s prostorom: ocena usposbljenosti<br />
Poleg kadrovskih rešitev skupine občin najbolj ločujejo še kazalniki kot so<br />
poraba financ, pogostost sodelovanja v načrtovalskem postopku in deležniki<br />
z vplivom na razvoj. Pri povprečni porabi financ je rezultat drugačen od<br />
pričakovanega, saj boljše občine porabijo pol manj denarja za prostorsko<br />
načrtovanje – 0,87 % občinskega proračuna, a so za oceno bolj zadovoljne<br />
s svojo kadrovsko preskrbljenostjo. Razlika je tudi v pogostosti sodelovanja<br />
občin: »boljše občine« sodelujejo več in pogosteje z ministrstvom za<br />
prostor ter včasih z RRA, sosednjimi občinami, ministrstvom za promet in<br />
ministrstvom za gospodarstvo; največ »slabših občin« pa pogosto sodeluje<br />
le z ministrstvom za promet in RRA-jem, včasih tudi z drugimi deležniki,<br />
kot so sosednje občine, ministrstvo za prostor in ministrstvo za kmetijstvo<br />
in okolje. V obeh skupinah je približno ena petina občin brez večjega vpliva<br />
deležnikov, razen ministrstev za prostor in okolje z velikim vplivom ter<br />
župana, investitorjev in občinskega sveta s srednje velikim vplivom.<br />
Slika 6: Tipologija občin glede na upravljavsko <strong>sposobnost</strong><br />
Po kazalnikih razumevanje zakonodaje, potreba po delovni sili, sodelovanje<br />
javnosti in kakovost sodelovanja se skupine ne ločujejo jasno med<br />
seboj oziroma je rezultat drugačen od pričakovanega. Tako ima težave z<br />
razumevanjem manj občin (32 %) s slabšim socialnim kapitalom kot tistih<br />
z boljšimi pogoji (16 %). Ocenjena raven sodelovanja javnosti je odvisna<br />
131
Change language