upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin<br />
Stopnjo sodelovanja javnosti smo merili na petstopenjski lestvici Mednarodnega<br />
združenja za sodelovanje IAP2 (Umanotera poroča 2007). Po<br />
predvidevanjih je sodelovanje javnosti v Sloveniji na zelo nizki ravni, ki jo<br />
opišemo kot posvetovanje, ko javnost obvestimo o načrtih in jo povabimo<br />
k pisnemu/ustnemu posredovanju stališč in želja v okviru javnih razprav,<br />
kasneje pa jo obvestimo o vplivu prispevkov na končno odločitev. Sledi<br />
najnižja stopnja – stopnja informiranja, ko javnost le obvestimo o načrtih<br />
in projektih prostorskega razvoja ter omogočimo razumevanje problema<br />
in alternativnih rešitev. Le šest občin se je odločilo za aktivnejše sodelovanje<br />
javnosti s pomočjo delavnic že v samem začetku načrtovalskega procesa<br />
ali z vzpostavitvijo partnerskega sodelovanja s skupnostjo. Dodatno<br />
smo preverili povezanost med številom zaposlenih na področju urejanja<br />
prostora in stopnjo sodelovanja. Povezava statistično ni pomembna (ρ =<br />
–0,193; p = 0,183), tako da večje število zaposlenih na občini ne zagotavlja<br />
nujno višje stopnje sodelovanja javnosti.<br />
4 Tipologija občin<br />
Za izbrane kazalnike upravljavske <strong>sposobnost</strong>i nas je zanimalo, ali in kako<br />
se občine povezujejo v skupine in katere so si med seboj podobne. Metoda<br />
razvrščanja je ločila tri skupine:<br />
1. občine s slabšimi pogoji za izvajanje prostorske zakonodaje (37 občin);<br />
2. občine z boljšimi pogoji (17 občin) in<br />
3. Mestno občino Ljubljana kot občino z najboljšimi pogoji.<br />
Po predvidevanjih so se v skupino s slabšimi pogoji uvrstile občine z<br />
enovito občinsko upravo, manjšim številom zaposlenih, brez oddelka za<br />
prostorsko planiranje ali občinskega urbanista. Kadrovsko ustreznost za<br />
prostorsko načrtovanje ocenjujejo kot delno neustrezno, v povprečju sta<br />
zaposlena manj kot dva delavca, zato dve tretjini občin s slabšimi pogoji<br />
potrebujeta novo delovno silo. V skupini z boljšimi pogoji vse občine<br />
dosegajo osnovni zakonski kriterij ustanovitve, štiri so mestne. Večina<br />
ima razdeljeno upravo z oddelkom za okolje in prostor ali vodijo skupno<br />
upravo ter so obstajale že pred delitvijo na nove občine.<br />
130
Change language