upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Upravljanje slovenskih občin s prostorom: ocena usposbljenosti<br />
določenih projektov. Občinski načrtovalski oddelek vodi postopek priprave<br />
prostorskih aktov in kot edini s pregledom nad dejanskim stanjem v<br />
prostoru skrbi za njihovo kakovost in strokovnost. V procesu priprave prostorskih<br />
aktov zato veliko sodeluje z zunanjim izdelovalcem, občani in tudi<br />
podaja projektne ideje, vendar nima odločevalske moči in težko vpliva na<br />
končno odločitev.<br />
Srednje velik vpliv je bil pripisan lokalnim prebivalcem in okoljevarstvenim<br />
nevladnim organizacijam, krajše NVO. Prebivalci se največkrat vključijo<br />
v proces le v primeru potencialnega nastanka NIMBY (ang. Not In My<br />
BackYard) ali zagotovitve stavbnega zemljišča, kar jim trenutno območja le<br />
institut javne razgrnitve in obravnave. Organiziran nastop v okviru okoljevarstvenih<br />
ali drugih nevladnih organizacij ima lahko večji učinek, postavi<br />
pa se vprašanje, kako javen je dejansko interes takšnih institucij in čigav<br />
interes branijo.<br />
Pogostost sodelovanja med izbranimi deležniki je manjša od predvidene,<br />
čeprav je prav to eden izmed dejavnikov, ki bi jih Slovenija po mednarodnih<br />
raziskavah, na primer ESPON-ovi 2.3.2, morala izboljšati tako na<br />
vertikalni (nacionalna, regionalna, lokalna) kot horizontalni ravni. S štirimi<br />
od devetih deležnikov – Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in<br />
regionalni razvoj, ministrstvom za javno upravo, lokalnimi NVO in ministrstvom<br />
za gospodarstvo – občine pri reševanju prostorskih problemov v<br />
povprečju sodelujejo le izjemoma. S sosednjimi občinami, regionalnimi<br />
razvojnimi agencijami (krajše RRA), ministrstvom za kmetijstvo ali promet<br />
se občine posvetujejo včasih, le z ministrstvom, pristojnim za prostor,<br />
sodelujejo pogosto. Poleg deležnikov s seznama so občine izpostavile še<br />
druge, lokalne deležnike: Zavod za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne<br />
dediščine, gospodarske javne službe in čezmejne občine, s katerimi<br />
sodelujejo pogosto. Poleg pogostosti so občine ocenile kakovost sodelovanja.<br />
Večinoma občine dobro sodelujejo z vsemi deležniki, najvišjo oceno<br />
so dobile sosednje občine in ministrstvo za promet, sledijo RRA, lokalne<br />
NVO in nekdanja Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni<br />
razvoj. Kakovost sodelovanja z drugimi deležniki ni niti dobra niti slaba,<br />
najnižjo oceno je dobilo ministrstvo za kmetijstvo, in sicer na meji med<br />
slabo in srednje dobro kakovostjo sodelovanja, saj največkrat zelo omejijo<br />
možnost poseganja na kmetijska zemljišča.<br />
129
Change language