upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Upravljalska sposobnost slovenskih občin
Slika 5: Prikaz velikosti vpliva posameznih deležnikov na prostorski razvoj
občine
S približno enako vrednostjo je bil ocenjen vpliv Ministrstva za okolje in
prostor (ukinjen 2011, prostor prestavljen na Ministrstvo za infrastrukturo
in prostor, okolje na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), župana, investitorjev,
občinskega sveta in kot zadnji v tej skupini oddelek za okolje in prostor.
Ministrstvo kot nosilec urejanja prostora podaja smernice za poselitev, ugotavlja
usklajenost občinskega prostorskega načrta (krajše OPN) z državnimi
usmeritvami ter odloča v postopku priprave OPN. Župan je glavni usmerjevalec
razvoja na občinski ravni, ki ga je eden od sodelujočih poimenoval
kar za glavnega prostorskega načrtovalca in urbanista, saj poda končno odločitev
glede prostorskih posegov in sprejema prostorskih aktov. V nekaterih
občinah imajo z županom pozitivne izkušnje, saj razume pomen prostora,
zagotavlja ustrezne kadrovske rešitve, korektno, plodno in odgovorno sodeluje
pri pripravi aktov ter skupaj z načrtovalskim oddelkom ali občinskim
svetom predlaga utemeljene rešitve. Zaradi odvisnosti od volivcev včasih
sprejme rešitve v nasprotju s stroko in zakonodajo, s čimer ustreže investitorjem
– volivcem, ki pritiskajo na župana in vodilne, da bi podprli izvedbo
njihovih projektov, na primer gradnjo stanovanjskih sosesk.
Občinski svet je poleg župana najvišji občinski organ z odločevalsko močjo,
saj sprejema akte in z amandmaji vpliva na njihovo končno vsebino,
daje predloge za razvoj, določa prostorske cilje, nemalokrat zaradi svoje
politične moči odloča v skladu z lastnimi interesi in preprečuje izvedbo
128