upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
upravljavska sposobnost obÃŤin - Skupnost obÄin Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Upravljalska <strong>sposobnost</strong> slovenskih občin<br />
oceno neustrezno je podalo šest občin (11 %). Primerjava ocen glede na<br />
tip uprave je pokazala, da so občine z enovito upravo manj zadovoljne s kadrovsko<br />
»preskrbljenostjo« za potrebe urejanja prostora - povprečna ocena<br />
3,2 – delno ustrezno (mediana in modus oba 3), medtem ko so občine<br />
z razdeljeno upravo bolj zadovoljne s kadrovskimi rešitvami, povprečna<br />
ocena 3,7 – ustrezno (mediana in modus oba 4).<br />
Kadrovska ustreznost se najlažje izboljša z novimi delovnimi mesti, ki jih<br />
je od sprejema ZUreP-1 leta 2003 odprlo 20 občin (dve sta število delovnih<br />
mest zmanjšali), in sicer za sodelavce z različno izobrazbo in opravljanje<br />
različnih nalog, na primer urejanje prometa, urbanizem in razvoj, operativne<br />
gradbene zadeve, pripravo OPN in drugo. Večina občin z novimi<br />
delovnimi mesti je prebivalstveno srednje velikih do velikih, na primer Jesenice,<br />
Zagorje ob Savi, Novo mesto, Postojna, Nova Gorica. Potrebo po<br />
nadaljnjih okrepitvah je izrazilo 32 občin, ki skupaj potrebujejo 47 delovnih<br />
mest, od tega 19 občin po eno, šest občin po tri in štiri občine po dve<br />
delovni mesti. Izračun ni pokazal povezave med tipom uprave/obstoječim<br />
številom zaposlenih in potrebo po delovnih mestih, saj nove delavce potrebujejo<br />
občine z enovito/razdeljeno upravo in z manjšim/večjim številom<br />
zaposlenih. Po izobrazbi je najbolj zaželen arhitekt (8), sledi krajinski<br />
arhitekt, predstavniki drugih prostorskih strok in pravniki. Šestim občinam<br />
so pomembnejša znanja kot izobrazba novozaposlenih: sedem občin<br />
potrebuje lastnega občinskega urbanista, tri strokovnjaka za GIS, ostale<br />
administrativno pomoč, osebo za vzpostavitev in vzdrževanje evidenc,<br />
specialista za prostorsko pravo, pomoč pri koordinaciji med pogodbenimi<br />
pripravljavci in ministrstvi, revizorja za strokovno presojo prostorskih načrtov<br />
in odlokov ter nekoga s celovitim dojemanjem prostora in razvojnih<br />
rešitev. Nekateri rešitev namesto v zaposlovanju vidijo v izboljšanju znanja<br />
zaposlenih.<br />
Razumevanje prostorske zakonodaje sicer ni neposredno povezano s<br />
kadrovsko ustreznostjo, jo pa ta z izobrazbo deloma pogojuje. Petnajst<br />
predstavnikov občin ni imelo težav z razumevanjem ZPNačrt, ostalih 40<br />
je izpostavilo vsaj en problem. Kot prikazuje slika 4, so najbolj problematične<br />
nejasna razdelitev nalog (21), nejasno in zapleteno besedilo (20),<br />
nedoslednost določil (13) ter neustreznost izrazov (9). Najmanj težav je<br />
bilo s slogovnim razumevanjem besedila, saj so pravnih besedil občine<br />
126
Change language