upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Upravljalska sposobnost slovenskih občin
ter jo poimenovali začetna ocena učinkov predpisov. Prvi dokument
predvideva oceno finančnih posledic osnutka akta in pripravo drugih
informacij, potrebnih za odločanje, predvsem pa je poudarek na informacijah
o zmanjšanju birokratskih ovir pri nastanku in poslovanju podjetij,
večji preglednosti pogojev poslovanja ter transparentnosti delovanja
javne uprave in porabe sredstev (Metodologija 2005). Čeprav se v
postopkih sodobne priprave predpisov poudarja predvsem sodelovanje
javnosti (Lebel et al. 2006; Healey 1998; IAP2 2012; Kitchen 2006), je
to zagotovljeno največkrat le do zakonskega minimuma. Bolj razširjeno
sodelovanje in vsebinsko večjo pokritost sektorskih področij predvideva
tudi Priročnik o pripravi presoje učinkov predpisov (2011), pripravljen
na osnovi Resolucije o normativni dejavnosti (2009). Kljub ustreznemu,
načelno vzpostavljenemu sistemu priprave predpisov in zahtevi po predhodni
oceni, je tudi priprava ZPNačrt (2007) pokazala drugačno prakso.
Po rezultatih raziskave o postopku priprave zakonodaje Pravno-informacijskega
centra nevladnih organizacij in Umanotere (2007) so pripravljavci
zagotovili vključevanje zainteresirane javnosti v najzgodnejše faze
priprave prostorske zakonodaje in predstavili različne rešitve vsebine, a
brez strokovnih podlag za oceno dejanskega stanja sistema in brez posredovanja
povratnih informacij o upoštevanju predlogov. Na tak način so
bili deležniki s svojim znanjem o dejanskem stanju izolirani iz priprave
predpisa, prav tako pa niso pridobili novih informacij, potrebnih za izvedbo
njihovih novih dolžnosti po predpisu.
Manjši poudarek na vključevanju izvajalcev v pripravo predpisov je v
nasprotju z dognanji Blacka (2002), ki pravi, da učinkovitost predpisa
ni odvisna od moči regulatorja, ampak od odnosa zakonodajalca do izvajalca
zakonodaje in obratno. Tudi po Igličarju (2004) je potrebno za
uspešno izvajanje upoštevati stanje sistema – način delovanja in vrednote
deležnikov, širše institucionalno okolje, različno logiko delovanja regulativnih
orodij in strategij – ter spremembe katerega koli dela sistema.
V ta namen in zaradi problematike upravljanja s slovenskim prostorom,
ki se kaže zlasti v slabšanju njegove kakovosti (SPRS 2004), smo se odločili
z analizo stanja preveriti, kakšna je upravljavska sposobnost za urejanje
prostora.
116