upravljavska sposobnost obÄŤin - Skupnost občin Slovenije

Analiza raziskav upravljavske sposobnosti slovenskih občin
Tabela 5: Uporaba sodobnih oblik menedžmenta v občinskih upravah
(možnih več odgovorov)
DA
NE
(N=) % (N=) %
Model poslovne
odličnosti
6 5,1 111 94,9
Benchmarking 5 4,3 112 95,7
ISO standard 5 4,3 112 95,7
CAF 9 7,7 108 92,3
TQM 3 2,6 114 97,4
Drugo 6 5,1 111 94,4
Nič od naštetega 85 72,6 32 27,4
Vir: Raziskava »Upravljavska sposobnost in koalicijsko povezovanje v slovenskih občinah«
(Fakulteta za družbene vede 2007); (N=117)
V obdobju intenzivne informatizacije so na vseh ravneh družbenega življenja
(z namenom olajšanja posameznikovega vsakdanjika in delovnih
procesov) prilagajanju in uporabi informacijskih tehnologij ter orodij podvržene
tudi občinske uprave. Vendar smo v raziskavi iz leta 2007 ugotovili,
da zgolj 33,9 % slovenskih občin uporablja informacijsko organizacijske
programske sisteme za pomoč pri organiziranju dela občinske uprave; v
raziskavi iz leta 2012 se je situacija nekoliko popravila, saj takšne sisteme
uporablja slaba polovica slovenskih občinskih uprav (48,9 %). Med različnimi
paketi, ki so na voljo na tržišču, jih glede na odgovore iz obeh raziskav
največ (18,9 % oziroma 23,4 %) uporablja SAOP, sledi SAP z 8,1 % oziroma
6,1 %, Vasco uporablja 5,4 % oziroma 6,4 % občin, 2,7 % oziroma 8,5 %
občin pa uporablja programski paket Birokrat. Kar 65,8 % oziroma 87,2 %
občin je odgovorilo, da uporabljajo druge programske pakete, s čimer
morda lahko predpostavljamo, da uporabljajo najosnovnejšo programsko
opremo, kot je MS Office paket. V celoti lahko sklenemo, da opisano stanje
z vidika organiziranja dela ni najbolj spodbudno, se pa počasi vendarle
izboljšuje.
Z vidika kakovosti in učinkovitosti nudenja javnih storitev je za občinske
uprave pomembno tudi vprašanje vključevanja uporabnikov v omenjeni
proces, saj so javne dobrine in storitve seveda namenjene prvenstveno
uporabniku. V raziskavi, opravljeni v letu 2012, smo zato direktorje
101