Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Skoraj absurdno je, da se je Nato prviË vojaπko aktiviral prav na obmoËju bivπe Jugoslavije,
to je, na ozemlju, ki je zunaj njegovih uradnih pristojnosti (in deklariranih
funkcij). Z vojaπkimi posegi v balkanskem prostoru je Nato morda poskuπal prepriËati
svetovno ali vsaj evropsko javnost, da je πe vedno nepogreπljiva (celo edina zares verodostojna)
“varnostna” struktura. No, tej “finti” so nekateri tedaj oËitno nasedli, najbræ
zato, ker je Nato svoje (in ameriπke) ambicije zakamufliral s humanitarno retoriko.
Vseeno pa je teæko zanikati, da je bila Natova agresija na ZRJ ‡ “umazana vojna”
(Adam Shaff) ‡ pravzaprav strahopetna (omejena na letalske in raketne napade) in
ciniËna: “uspeπna” je bila predvsem pri uniËevanju gospodarskih struktur in povzro-
Ëanju “kolateralne πkode”. Navzlic premetenim pravniπkim vragolijam (ali Ëarovnijam)
ni bilo mogoËe prikriti, da je Nato napadel predvsem ‡ skrajno krhko in mukoma
ustvarjeno ‡ mednarodno pravo in mednarodne institucije (namreË æe tako nemoËno,
pravzaprav naËrtno onemogoËano Organizacijo zdruæenih narodov). S tem je
retroaktivno vzpostavil strah zbujajoËi precedens: Nato lahko vojaπko intervenira kjerkoli
in kadarkoli, ne da bi zaradi tega kdorkoli odgovarjal (ali imel slabo vest).
Po svoje je tragikomiËno, da je Nato prviË sproæil vzajemno solidarnost (oziroma
razvpiti peti Ëlen) prav po napadu na faliËne simbole ameriπkega imperializma, in sicer
navkljub temu, da v tem primeru oËitno ni πlo za vojaπki napad na ZDA (ki so æe
sicer do te mere vojaπko in drugaËe superiorne, da ne potrebujejo tuje vojaπke pomoËi
pri obrambi svojih interesov in “nacionalne” varnosti). Kaj to pomeni? Se je Nato odloËil,
da bo odslej po svetu preganjal “teroriste” 8 (ker je paË medtem æe zmanjkalo “komunistov”)?
Se je spremenil v kvazi policijsko nadnacionalno organizacijo? V samopaπnega
(“razkalaπenega”) in samooklicanega πerifa? Katere bodo njegove nadaljnje
naloge? Boj proti trgovanju s prepovedanimi drogami? Boj zoper “organizirani krimi-
Zoran KanduË Nato ‡ anahronistiËni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu
81
8 Ne bi bilo nerazumno, Ëe bi se Nato spopadel s heteronomnim delom, skrajno nevarnim in πkodljivim pojavom, ki ima za posledico neprimerno
veËje πtevilo ærtev kakor “teroristiËna” dejanja. Reiman (1998: 71-77) navaja oceno, po kateri v ameriπki dræavi New York vsako leto umre od
5.000 do 7.000 oseb zaradi bolezni, ki so povezane z delovnim procesom (vsako leto zabeleæijo 35.000 novih bolezni, ki so povezane z delom).