Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Zoran KanduË Nato ‡ anahronistiËni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu
80
delile 4 ). Silovito so napadle Afganistan, zdaj pa se ‡ kot je videti ‡ pripravljajo na vnoviËno
agresijo na Irak (to je, dræavo na “osi zla”). Nedavno je v medije prodrla osupljiva
(Ëeravno ne nepresenetljiva) vest, da predrugaËena ameriπka vojaπka doktrina
dopuπËa uporabo jedrskega oroæja proti vsaj sedmim “malopridnim” 5 dræavam, in sicer
tako rekoË à la carte. 6 Najbolj srhljivo v tej zgodbi pa je nemara dejstvo, da mednarodna
javnost (deloma celo evropska) vse to ‡ namreË v oËi bijoËe krπitve mednarodnega
prava, surovo teptanje demokratskih idealov in arogantno neupoπtevanje OZN
‡ veËidel prostoduπno tolerira (Ëeprav vËasih s stisnjenimi zobmi). 7 Morebitno Ëlanstvu
v Natu, ki je pod nespornim (in tudi neproblematiziranim) nadzorom ZDA, bi tukajπnji
dræavi πe bolj skrivilo hrbtenico pred kljuËno velesilo in jo naredilo za πe bolj
poniæ(a)ni satelit ameriπke agresivne politike. MnoæiËna zavrnitev vstopa v zvezo Nato
pa bi utegnila imeti precejπnjo simbolno vrednost, kolikor bi mednarodni javnosti
nazorno pokazala, da lahko tudi zelo majhna dræava kljubuje imperialnim apetitom.
PriporoËila, ki naj bi jih po pisanju tukajπnjih medijev nekateri funkcionarji Nata
naslovili na Ëlane slovenske vlade, naj ukrenejo kaj uËinkovitega za poveËanje javnomnenjske
naklonjenosti tej organizaciji, je mogoËe razumeti tudi kot znamenje njihovega
nelagodja spriËo izredno razπirjenega “natoskepticizma”. Referendumska zavrnitev
“povabila” v Ëlanstvo bi namreË lahko pomenila nevaren signal drugim: Ëe je
prebivalstvo vojaπko πibke dræavice veËinsko zoper vkljuËitev, Ëemu v zavezniπtvu vztrajajo
in vanj silijo vojaπko moËnejπe dræave?!
4 “Terorizem” je skrajno zmuzljiv pojem, ki se izmika sleherni objektivni (interesno ali ideoloπko nepristranski) opredelitvi (gre za oznako, ki je nadomestila
nekdanji termin “politiËna kriminaliteta”): to, kar je za eno (na primer oblastno) stran “terorizem”, utegne biti za druge nekaj bistveno
drugega, npr. boj za svobodo ali celo “boj proti terorizmu” (zlasti dræavnemu).
5 Oznaka “malopridna” je v sodobnem politiËnem in medijskem “novoreku” pomensko zelo blizu pridevniku “nedemokratiËna”, seveda s pogojem,
da blago zveneËi opis “demokratiËna vlada” pripiπemo vsem tistim politiËnim strukturam, ki priznavajo in spoπtujejo ameriπko hegemonijo in
“ekonomski red”, ki ga ideoloπko, pravno, politiËno in po potrebi vojaπko branijo zahodne kapitalistiËne sile (“vladajoËi razredi”).
6 Mekina (2002: 22) navaja, da je v skladu z novo doktrino sprejemljivo uporabiti jedrsko oroæje v treh primerih, in sicer proti tarËam, ki so sposobne
vzdræati nejedrski napad, kot povraËilo za napad z jedrskim, bioloπkim ali kemiËnim oroæjem in ob presenetljivem vojaπkem razvoju dogodkov.
7 To nenavadno dejstvo bi morda lahko pojasnili z izredno prepriËljivostjo ameriπkega propagandnega sistema.