Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
adi ekonomske nepraviËnosti ponovno krepi. »e kakovost æivljenja zelo moËno temelji<br />
na gospodarskem napredku, ustvarja to pogoje za konflikte med razvojnimi dejavniki,<br />
ki se kaæejo kot ekoloπki in socialni ekscesi ali protiglobalizacijsko gibanje in<br />
ki kulminirajo kot begunske krize, rasistiËni in teroristiËni napadi itn.<br />
Trajnostna norma zahteva u<strong>mir</strong>itev konfliktov med razvojnimi dejavniki z<br />
nenehnim prilagajanjem ekonomske dejavnosti biofizikalnim moænostim, da bi lahko<br />
zviπevali blaginjo, ne da bi posegali po ekonomskih omejitvah. Pri nespremenjenih<br />
razvojnih danostih trajnostno ekonomsko ekspanzijo in razvoj omogoËa πele kopiËenje<br />
nekonfliktnega razvojnega dejavnika, socialnega kapitala in predvsem Ëloveπkih<br />
Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb<br />
64<br />
virov. Po mnenju Romerja in Lucasa (povzeto po Padilla, Mayer, 2001:4,7) so Ëloveπki<br />
viri najaktivnejπi razvojni dejavnik zaradi pozitivnih eksternalij 13 izobraæevanja, ker<br />
poveËuje produktivnost in sodelovanje razvojnih dejavnikov. »loveπki viri niso ekonomsko<br />
zanimivi kot fiziËni (delovna sila), ampak πele kot ustvarjalni kapital. Olajπano<br />
sodelovanje med razvojnimi akterji ali/in razvojnimi dejavniki lahko razumemo<br />
kot izboljπanje druæbenega ozraËja za razmah ustvarjalnosti 14 . Kot vsi drugi resursi je<br />
tudi Ëlovekova ustvarjalnost relativno redka, vendar pa nasprotno kot pri ostalih razvojnih<br />
dejavnikih izvira iz neuporabe pri pridobivanju blaginje. Za njen razmah je<br />
treba razvijati zaznavne sposobnosti (z izobraæevanjem ipd.) in vse ugodnejπe druæbeno<br />
ozraËje ustvarjalnosti.<br />
Izobraæevanje kot vlaganje v Ëloveπki kapital posega po istih ekonomskih omejitvah<br />
kot naloæbe v druge razvojne dejavnike, zato viπja ustvarjalnost ni zastonj, ni absolutno<br />
obilna. Vendar pa se Ëloveπki viri ne izboljπujejo le z investiranjem, ampak tudi<br />
s samo uporabo, s Ëimer imajo tekoËi izdatki za ustvarjalnost (na primer plaËe visoko<br />
izobraæenih) isto razvojno vlogo kot investicije, to pa pomeni, da se ustvarjalnost<br />
13 Pozitivnemu zunanjemu uËinku (eksternaliji) smo izpostavljeni, ko na primer mestne oblasti prenovijo park, v katerem potem lahko vsi uæivamo<br />
zastonj, na da bi to korist <strong>nam</strong>ensko financirali.<br />
14 Avstrijski slikar Hundertwasser (1972) je neustvarjalnost oznaËil za najbolj razπirjeno sodobno obliko nepismenosti; v Sloveniji se med drugim<br />
kaæe kot visoka funkcionalna nepismenost æe izobraæenih.
Change language