Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Vsaka opisanih moænih alternativ je sicer destruktivna za obstojeËo kapialistiËno
svetovno ureditev, vendar odpira ali vsaj puπËa moænosti za novo svetovno ureditev,
ki dopuπËa zmanjπevanje neenakosti, odpravo posredovanja z vojaπkimi sredstvi itn.
Vpraπanje, kje so resursi ali Ëloveπki potenciali, ki bi to spremembo znali misliti,
premisliti in izpeljati, se mi ne zdi tako teæavno. Mnoæice aktivistov se veËajo in se s
svojimi telesi postavljajo proti policijskim in vojaπkim “buldogom”, zato da svet seznanjajo
s svojim sporoËilom. Aktivisti niso le mladina, πtudentarija ali najstniki, ki bi si
æeleli le “malo spolitiziranega æura” ali “razstekljevanja” ulic, kot to ugotavljajo novinarji,
22 paË pa aktivistiËne vode vsebolj polnijo tudi starejπi, intelektualci, kulturniki,
delavci idr. Kdo bi revolucioniral zarjavelo okostje duπljivega svetovnega sistema in
kako, πe zdaleË ni tako problematiËno kot vpraπanje, kdaj bi to priloænost lahko izkoristili.
Hegemon se svojemu prestolu ne namerava odreËi, dokler ne uporabi vseh
sredstev za ohranitev sistema. K premisleku bi ga lahko prisilile le “izredne razmere”,
ki bi jih najverjetneje narekovalo (druæbeno) okolje.
»e je takπno razmiπljanje utopiËno, pa je potrebno vsaj iz dveh razlogov: Ëe bi do
“trajnega miru” ‡ h kateremu baje teæimo ‡ le priπlo samo po sebi; ali Ëe bi atomske
vojne in biokemiËno uniËenje pokonËali strukturo in infrastrukturo obstojeËega sistema;
ali pa Ëe bi okoljske katastrofe zaradi nepremiπljenega izrabljanja in izkoriπËanja
ter onesnaæevanja terjale novo osnovo, strukture in cilje svetovne ureditve zgolj iz
preæivetvenih razlogov. Bi v takem primeru gradili na napakah obstojeËe strukture, se
je oklepali kot edine moæne ali bi poskusili misliti novo? Takπno razmiπljanje ni potrebno
iz idealistiËnih nagibov, paË pa zaradi nevarnosti uniËenja z atomskim oroæjem,
kar Russell poimenuje “hoja ob robu vojne”, saj lahko vojno povzroËi ali sproæi en
sam posameznik ali manjπa skupina, ki ima dostop do destruktivnih resursov, ker so
Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moË
49
21 Buchanan, J. (1975): The Limits of Liberty: Between Anarchy and Leviathan, Chicago.
22 Primer poroËanja o “varnostni konferenci” v Münchnu glej tudi GregorËiË, M. (2002): “PoroËanje Dela o nenasilju v Münchnu”. Medijska
preæa. (Zima 2002) Mirovni inπtitut, str. 4-5.; GregorËiË, M. (2002): “München 2002 ali kakπen je videz demokracije”. VeËer (Sobotna priloga,
16. februar 2002), str. 38.