Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Marta GregorËiË Paradigma <strong>mir</strong>u: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moË<br />
36<br />
razbrati “militantnega” modela druæbene ureditve oziroma “militantnega svetovnega<br />
sistema”, ki temelji na represivnem razreπevanju konfliktov oziroma na nujnosti vojne.<br />
To potrjujejo πtevilni “ohranjevalci vojne”, kot na primer senator Cohen: “Nova vrsta<br />
‘srednje intenzivnih’ sporov z moËnimi sovraæniki v tretjem svetu prav tako zahteva<br />
potrebno pozornost, saj gre za nenehno vitalno potrebo, da ‘razπirimo oblast’ na druga<br />
obmoËja in obranimo dostop do oddaljenih trgov in virov.” (Senator William Cohen v<br />
Ëasu hladne vojne, Odbor za oboroæene sluæbe, v Chomsky, 1997: 188).<br />
Ta Ëas nihËe ne iπËe alternative proti temu skrajnemu podvigu znanosti Vojne, saj<br />
bi bilo nasprotno ukrepanje, tudi Ëe bi poznali kakπno alternativno moænost, dejansko<br />
nemogoËe zaradi obstojeËe svetovne strukture. »etudi lahko do predpostavke o<br />
nesmislnosti vojne pride vsakdo prek moralnih, preæivetvenih, socialnih, humanitarnih<br />
ali kakih drugih izhodiπË, se zdi, kot da smo ujeti v prefinjeno pretvarjanje, da je<br />
vojna πe vedno potrebna zaradi nacionalnih ali nadnacionalnih interesov, za “dobro<br />
vseh”. Kdo te nacionalne in nadnacionalne interese doloËa, je seveda jasno: tisti, ki<br />
imajo moË (oroæje v rokah) in ki imajo monopol nad javno besedo. Izstop iz tega zaprtega<br />
kroga sistema vojne je seveda mogoË. Vpraπanje, ki se zastavlja, pa je, za Ëigavo<br />
in kolikπno ceno, kdaj, v Ëigavem interesu in kako.<br />
2. <strong>Ne</strong>zaæeleni <strong>mir</strong><br />
Paradigma moderne je zapeËatena, saj je “vojna edini zaupanja vreden sistem, ki<br />
skrbi za ‘stabilnost in nadzorstvo’ narodnega gospodarstva; je vir politiËne avtoritete,<br />
ki zagotavlja trdnost vlad; je druæbeno neogibna, Ëe hoËemo zagotoviti nadzor nad<br />
‘nevarnimi druæbenimi subverzijami in antisocialnimi ruπilnimi teænjami’; opravlja<br />
neogibno malthuziansko funkcijo; je bila dolgo ‘temeljni nagib in vir znanstvenega in<br />
tehniËnega napredka’ ...” Tako pravi anonimni znanstvenik (ki si je nadel vzdevek<br />
John Doe) <strong>‡</strong> astronom, fizik in komunikolog, ki je sodeloval pri pripravljanju ene od<br />
tajnih ameriπkih razvojnih (vojnih) strategij.
Change language