Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
samosesedanje, razkrajanje in razgradnjo, 3 nacionalne vojne ponovno dobivajo veËji<br />
pomen (na primer zaradi domnevnega terorista Osame bin Ladna so ZDA napadle dræavo<br />
Afganistan, prav tako so vojno napovedale tudi πtevilnim okoliπkim dræavam,<br />
kamor naj bi domnevni terorist pobegnil <strong>‡</strong> Indija, Pakistan idr.) .<br />
»eprav je vojna obstajala (funkcionirala) v veËini druæb in ne glede na vrsto druæbe,<br />
pa (je) prav prek nacionalnih ureditev najuspeπneje polarizira(la) in reproducira-<br />
(la) “civilizirane” in “barbare” znotraj svetovnega sistema. V celotnem obdobju “kvazi<br />
svetovnega <strong>mir</strong>u” po drugi svetovni vojni so ravnoteæje strahu, oboroæevalna tekma<br />
in omejene lokalne vojne bogatemu svetu zagotavljale <strong>mir</strong> in prinaπale bogastvo, v tako<br />
imenovanem “tretjem svetu” pa poglabljale pomanjkanje in izkljuËenost ter skrbele<br />
za nenehno “proizvodnjo vojne”, ki naj bi s pretvezo “kozmetiËnih vloækov” demokratizirale<br />
tako imenovane primitivne druæbe. Kaæe pa se πe neki drug trend: znotraj<br />
posameznih dræav se okoriπËa le peπËica posameznikov, katerih moË (materialna,<br />
finanËna, manipulativna ...) naraπËa bliskoviteje kot kadarkoli poprej, vse veËje πtevilo<br />
dræavljanov pa je podvræenih vse veËjim deprivacijam in zgubljajo moænost participacije<br />
na vseh ravneh (socialni, ekonomski, politiËni, kulturni, osebni itn.).<br />
Osnova tovrstnemu trendu je najpogosteje razumljena kot krepitev zasebnih interesov<br />
(ki vse izraziteje nadzirajo dræavo ali pa se vsiljujejo kot nacionalni interesi),<br />
ki ohranjajo tako mednarodno okolje, v katerem bodo lahko tudi nadalje uspevali <strong>‡</strong><br />
“za vsako ceno” (Ëetudi s pomoËjo nasilja <strong>‡</strong> vojne). S tem so dræavljani zavedeni, da<br />
je vojna le zadnje sredstvo, da doseæejo “skupne/nacionalne” interese. Gre pa za ravno<br />
nasproten proces: konflikte, nastale zaradi zasebnih interesov, prikazujejo kot nacionalne<br />
ali svetovne konflikte. Zaradi prepletanja elitistiËne strukture velesil (nosilcev<br />
dominantnega ideoloπkega diskurza) in prikritega povezovanja gospodarskih korporacij,<br />
znanstveno-razvojnih gigantov, vojaπkoindustrijskih kompleksov ne moremo<br />
Marta GregorËiË Paradigma <strong>mir</strong>u: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moË<br />
35<br />
3 Cilji so mogoËi le πe kot kratkoroËne strategije in pri tem vzroki niso veË toliko globalizacijske, informacijske ali kake druge narave, kot pa ta, da<br />
je obstojeËi sistem podvræen propadu, da ni zadostil svojim demokratiËnim predpostavkam in da demokracija znotraj njega ni moæna.
Change language