Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiËni problem<br />
24<br />
zen odgovor zoper samovoljno nasilje posameznih skupin fanatiËnih obupancev. Terorizem<br />
je posledica, zdraviti pa je treba vzroke.<br />
Æe ta povrπni sprehod po presoji zastavljenega vpraπanja govori o tem, da je<br />
razpravljati o etiki in vojni zelo kompleksna naloga. Tudi Ëe bi se dræali strogo naËelnega<br />
filozofskega diskurza, se je komaj mogoËe izogniti Scili in Karibdi bodisi moraliziranja<br />
bodisi utopiËnosti. Ko govorimo o vojni z etiËnega vidika, se ni mogoËe zaustaviti<br />
pri moralni sodbi, kar je obiËajno pri presoji posamiËnih moralno spornih dejanj.<br />
Vojna je organizirano dejanje celotne druæbe, pri Ëemer gre za organiziran zloËin,<br />
ki mu druæbena moË odvzema teæo zlega dejanja in ga celo poveliËuje v herojski podvig.<br />
EtiËna obsodba v tem kontekstu izzveni kot moraliziranje. Potrebno se je lotiti<br />
problema s kompleksno teorijo druæbe in njenega nasilja.<br />
KritiËna etiËna presoja tu ni sooËena le s temeljno hipokrizijo sodobne druæbe<br />
in njene dræave, ki s kazuistiËno moralko na podlagi istih etiËnih naËel neko dejanje<br />
razglaπa za zloËin, drugo pa za herojstvo. Moderna dræava funkcionira kot moraliËnorepresivni<br />
aparat, ki je vedno v sluæbi obstojeËega druæbenega reda in druæbene moËi.<br />
Odtod tako razliËni napotki in praksa æe glede takπnega problema, kot je smrtna<br />
kazen, in to celo znotraj iste dræavne zveze <strong>‡</strong> ZDA, Ëeprav se pri tem vsakteri pravnih<br />
redov, celo nasprotujoËi si med seboj, sklicuje na ista temeljna etiËna naËela. »e æe ob<br />
tako razvidnem problemu smrtne kazni ni mogoËe doseËi enotnega staliπËa med druæbami<br />
iste civilizacije ali celo dræave, ga nikakor ni mogoËe glede veliko bolj kompleksnega<br />
vpraπanja vojne. EtiËni problem vojne je zato mogoËe presojati le iz πirπega, civilizacijskega<br />
zornega kota. »e je opustitev smrtne kazni zgolj vpraπanje ËloveËnosti, pa<br />
je opustitev vojne temeljno civilizacijsko vpraπanje, ki bi bilo sprejemljivo in uËinkovito<br />
le kot planetarni projekt.<br />
Ugovor vesti zoper sluæenje v vojski, se pravi, zoper udeleæbo pri organiziranem<br />
nasilju nad soËlovekom, veËina sodobnih druæb dopuπËa, vendar pa ga dræava in njen<br />
aparat, pa tudi javno mnenje jemljejo bolj kot zadevo osebnega moraliziranja kakor