Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiËni problem
22
vsaj osnovni kodeks Ëlovekovega ravnanja, Ëe hoËe zagotoviti svoj obstoj in prihodnost.
Listini o Ëlovekovih pravicah bo nujno sledila tudi listina o Ëlovekovih dolænostih.
Toda na katerih naËelih naj bodo Ëlovekove neizogibne dolænosti utemeljene? Z
mrkom ideologij in z zamiranjem religiozne zavesti ostaja polje utemeljevanja temeljnih
naËel bivanja povsem razprto. Se danaπnji Ëlovek more vrniti k izvoru svojega miπljenja,
k zdravorazumski presoji, in doumeti bistveno vpraπanje o svojem bivanju kot
etiËno vpraπanje?
Vsako etiËno staliπËe in tudi etika kot filozofska disciplina se utemeljuje na dolo-
Ëenih apriornih vrednotah. Te vrednote razumemo kot etiËni imperativ, ki je utemeljen
bodisi na zdravorazumski presoji bodisi na sprejeti religiozno-moralni zavezi in s
tem sam po sebi ne more biti vpraπljiv. »e naj bodo etiËna naËela Ëim πirπe sprejemljiva,
za sodobno sekularizirano druæbo sploπno veljavna, je nujno, da so utemeljena na
kar najbolj obËe Ëloveπkih vrednotah. Ena takih sploπno priznanih vrednot, ki je ni
mogoËe postaviti pod vpraπaj, je nedotakljivost Ëloveπkega æivljenja. Nekateri filozofi
jo imenujejo tudi svetost æivljenja. Ta vrednota velja za temeljno in univerzalno ne le
v zavesti Ëloveka sodobne, razsvetljenjske civilizacije, paË pa pomeni osnovno normo
Ëlovekovega ravnanja v vseh kultiviranih civilizacijah skozi vso zgodovino Ëloveπtva.
Kot zapoved “Ne ubijaj!” je zapisana v moralne kodekse vseh religij od pradavnine do
danes. To pa pomeni, da ni le sad Ëlovekovega spoznanja in rezultat njegove kulturne
uzavestitve, paË pa tudi izraz samoohranitvenega nagona Ëloveka kot bioloπke vrste.
Varovanje Ëloveπkega æivljenja, neogroæanje Ëloveka po soËloveku je tako rekoË samoumevna
obveznost, je etiËno naËelo, o katerem ni debate, torej je razumljeno kot temelj
Ëlovekovega kulturnega bivanja. Antropologi bi rekli, da se je civilizacija rodila
iz tega naËela, da je na tej zapovedi utemeljena vsaka civilizacija. Tudi tiste civilizacije,
ki so bogovom ærtvovale posamezna Ëloveπka bitja, so jih z namenom pomiriti srd
bogov, da bi ohranile takπen kozmiËni red, ki bi zagotavljal obstoj Ëloveπtva in obstojeËe
druæbe. Toliko bolj je naËelo nedotakljivosti oziroma svetosti Ëloveπkega æivljen-