Ne Nato ‡ mir nam dajte!

spektiva ali, preprosteje, aktivistiËna usmerjenost zato ne “ovira” druæboslovnega raziskovanja,
temveË je, prav narobe, nujna, Ëe naj raziskovanje ustrezno zaobseæe vse vidike,
brez katerih ostaja nepopolno in v primeæu idoloπkih doloËilnic, ki jih ne nadzoruje
in ki se jih ne zaveda. 16 ‡ Preobrazbena perspektiva je znaËilna za vse posege, ki nasprotujejo
pridruæitvi Slovenije Natu. Prav zato, ker so ta staliπËa zgodovinsko iznajdljiva,
so tudi analitiËno prenicljiva. 17
4. Epistemoloπka opomba
Teoretsko delo na podroËju druæboslovja torej zahteva, da vsaj upoπtevamo, Ëe æe
tudi ne obdelamo, vse navedene “perspektive”: ker pa πele peti zgornji vidik omogoËa,
da urejeno poveæemo vsa navedena glediπËa ‡ je vsaj minimalna teoretizacija praktiËno-aktivistiËne
razseænosti druæboslovnega poËetja nasploh in naπega lastnega teoretskega
dela posebej nujni pogoj, da lahko druæboslovno poËetje pridobi teoretsko naravo.
Tu smo ponovno naleteli na znaËilno napetost, nemara æe kar protislovje med teoretsko
zahtevo druæboslovja in njegovim instutucionalnim obstojem. OËitno je namreË,
da je mogoËe druæboslovje razdeliti na vede ali discipline in potem te vede institucionalizirati,
samo Ëe osamimo posamezne “perspektive”. Ali natanËneje: institucionalizacija
ved in disciplin zagotavlja in ohranja loËenost in osamitev posameznih vidikov,
Rastko MoËnik Nato je slepa ulica
186
ki le skupaj lahko omogoËajo teoretsko delo, Ëetudi ga seveda πe ne zagotavljajo.
16 Seveda ima vsako druæboslovno raziskovanje, naj bo πe tako “pozitivistiËno”, svojo “aktivistiËno” razseænost. Le da v prijemih, ki se je otepajo in ki jo tajijo,
ostaja netematizirana: torej ideoloπka. “Dezinteresirani” prijemi so potemtakem prve ærtve svojega aktivizma: ne le, da ne mislijo svojih praktiËnih posledic,
temveË jim njihova teoreticistiËna iluzija tudi pomembno omejuje njihov teoretski domet. In narobe: tiste teoretske prakse, ki ne le “priznavajo” svojo praktiËno-aktivistiËno
prvino, temveË jo tudi sistematsko razvijajo, do neke mere “nadzorujejo” svoje praktiËne uËinke ‡ hkrati pa πele s tem izpolnijo enega izmed
nujnih pogojev za teoretsko prakso kot teoretsko prakso: πele s tem namreË vzpostavijo obzorje, ki jim omogoËa hkratno ohranjanje vseh razliËnih analitiËnih
perspektiv in preklapljanje med temi perspektivami.
17 Prav zato intelektualno odgovoren odnos do zgodovinskih procesov tako rekoË nujno pripelje do nasprotovanja pridruæitvi Natu ‡ in narobe, aktivizem
nasprotnikov Nata neizbeæno vsebuje vsaj minimalno teoretsko prvino. Pogled, ki zdruæuje moænost teoretske analize z odprtostjo za zgodovinsko delovanje,
se pravi, pogled, ki gleda s staliπËa kairos (in torej s staliπËa utopije), se æe od vsega zaËetka izmakne protislovju, ki je vanj ujeta vladajoËa ideologija. VladajoËa
ideologija namreË za sedanji zgodovinski poloæaj hkrati pravi, da je “kriza” in “tranzicija”. “Po mojem sta prepletajoËa se koncepta ‘krize’ in ‘tranzicije’ ‡ ti
besedi sta najpogostejπi v naπem druæboslovnem besediπËu ‡ zgolj razliËni preobrazbi kairos” (Immanuel Wallerstein, Unthinking Social Sciences, str. 146.)