Ne Nato ‡ mir nam dajte!

“ne glede na prostor in Ëas”. Koliko je ta vidik realistiËen, je mogoËe sicer razpravljati:
a v sedanjem Ëasu ponorelega individualizma se kot “trajna” znaËilnost Ëloveπkega soæitja
kaæe “udruæbljenost”, se pravi, solidarnost ‡ in s tem povezana druæbena kohezivnost.
Mehanizmi druæbene kohezije se seveda spreminjajo ‡ a kohezivnost je videti stalnica.
Prav ob sedanjem kritiËno zaostrenem neoliberalnem individualizmu, ki æe ogroæa planet,
ki postavlja pod vpraπaj preæitek Ëloveπtva in nemara celo πtevilnih vrst æivljenja na
zemlji, so πtevilni druæboslovci in druæboslovke ponovno odprli ta sicer klasiËna vpraπanja.
V razpravi o Natu pa to razseænost zlasti odpirajo ekoloπki argumenti proti pridruæitvi
vojaπki zvezi.
5. Poprejπnji Ëasovno-prostorski kompleksi so sicer povezovali razliËne vrste Ëasov in
prostorov ‡ a bilo jim je skupno, da so bili njihovi Ëasi kronoloπki, prostori pa topoloπki.
Z zadnjega vidika pa je mogoËe ugledati tisto, kar poprejπnjim perspektivam uhaja, za
kar so “slepe” in kar je zato z njihovega glediπËa videti “iracionalno”, kaotiËno, nedoumljivo:
to sta prostor in Ëas spremembe, kraj in trenutek, ko se sistem zlomi in ko vzniknejo
novi sistemi. Ta “Ëas” ali “trenutek” ne sodi v razseænost chronos, temveË je tisto,
Ëemur so Stari rekli kairos, ugodni, “pravi” trenutek. 14 Analogno bi lahko rekli, da ta
kraj ni topos, temveË je utopos. To je Ëas, ki ga ni mogoËe videti s staliπËa sistemskih procesov,
kraj, ki ga ni na zemljevidih, kamor se vpisuje status quo; ni ju mogoËe ugledati s
staliπËa ideologij, ki ohranjajo in obnavljajo to, kar paË je. Transformacijski vidik vpeljuje
nepravoveren pogled in pelje v zgodovinsko dejanje. 15 Preobrazbeni vidik je premaknjen
glede na poprejπnje vidike: Ëe so poprejπnji vidiki drug od drugega razliËni, je preobrazbena
perspektiva radikalno raznorodna. Prav zato je ravno ta pogled, ki neizbrisno
vsebuje aktivistiËno prvino, tisto staliπËe, ki najbolje omogoËa, da se ravnamo po raziskovalni
zapovedi, da je treba hkrati gledati iz vseh razliËnih perspektiv. Preobrazbena per-
Rastko MoËnik Nato je slepa ulica
185
14 Za obdelavo problematike kairos v alternativni teoriji glej prispevek Æagarja, I. Æ. v ur. Vrdlovec Z. (1987): Montaæa, Imago, Ljubljana.
15 Prav na to je mislil Machiavelli, ko je zapisal, da do velikih dejanj pride le, kadar se sreËata fortuna in virtú: sreËen splet “zunanjih okoliπËin”
‡ in “krepost” zgodovinskega junaka, ki je v vsakdanji dogodkovni zmedi sposoben ugledati priloænost in jo izkoristiti (natanËneje: ki je iz vsakdanje
zmede sposoben narediti priloænost).