Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Rastko MoËnik Nato je slepa ulica
182
1. KratkoroËni vidik ustreza Braudelovi “dogodkovni zgodovini”; po Wallersteinu izraz
“epizodiËna zgodovina” bolj ustreza, saj ne napeljuje k lovu na mitoloπki “dogodek”,
paË pa povzema dejansko zgodovinopisno prakso, ki “dogodke” obravnava v nizih,
doloËitev nizov pa je odvisna od sploπnih teoretskih staliπË in odloËitev posameznega
zgodovinopisca. Iz kratkoroËne perspektive je nize dogodkov mogoËe obravnavati
kot epizode: ta vidik zgodovinsko gradivo organizira na naËin pripovedi ali naracije. Zadnje
Ëase priljubljeni problemi v zvezi z zgodovinsko pripovedjo, naracijo, pripadajo prav tej
“detajlistiËni” zgodovinopisni optiki. Naracija zgodovinskih epizod pa ne doloËa zgolj
trajanja dogodkovnih nizov, temveË nize tudi prostorsko umeπËa. Pravzaprav Ëasovnega
in prostorskega vidika sploh ni mogoËe loËevati: tako, denimo, govorimo o “procesu
πiritve Nata in njegovih posledicah za odnose v Evropi”; ali o “posledicah na podroËju
Evrope in Azije”. Pri tem ni pomembno, kakπen prostorski razseæaj se nam zdi ustrezen:
kakor dolæina trajanja “epizod” je tudi velikost prostora, v katerem epizode potekajo,
odvisna od konkretnih zgodovinarjevih teoretskih in tudi drugih staliπË in odloËitev.
Pomembna je narava prostora, v katerega se umeπËajo epizodni nizi dogodkov:
pri kratkoroËnem pogledu je ta prostor geopolitiËni prostor (opisujejo ga izrazi kakor
“Evropa”, “Evrazija”, “Bliænji Vzhod”, “Balkan”, “Pacifiπki bazen” ipd.). ‡ KratkoroËni
vidik torej obravnava epizodiËni geopolitiËni Ëasovno-prostorski kompleks. Dosedanja razprava,
ali naj bi se Slovenija pridruæila Natu ali ne, je v glavnem potekala v tem kratkoroËnem
geopolitiËnem obzorju: to je razumljivo, saj je bilo s tem najbolj neposrednim in
vsakdanji govorici najbliæjim prijemom πe najlaæe prebiti ideoloπko zaporo, ki jo je organiziral
sedanji politiËni establiπment, da bi z njo onemogoËil razmiπljanje o Natu. 12
2. SrednjeroËni vidik je Braudelova “konjunkturna zgodovina”. Iz dogodkov in njihovih
nizov je mogoËe sklepati na procese, v okviru katerih so ti dogodki sploh moæni in
glede na katere je dogodke sploh mogoËe povezovati v nize. “Konjunkturna zgodovina”
zato obravnava kombinacije zgodovinskih procesov, v katerih je mogoËe odkriti
notranjo “logiko” ali “kohezijo”; denimo: gospodarsko krizo v poznih dvajsetih in v tri-