Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Kakor je opozoril Immanuel Wallerstein 9 , sta Ëasovna razseænost raziskovanja in
njegova prostorska razseænost neloËljivo povezani, saj skupaj doloËata predmet raziskovanja.
V sploπnem sta Ëasovna in prostorska razseænost premo sorazmerni: daljπa Ëasovna
obdobja ko raziskujemo, πirnejπi je tudi prostor, ki ga zajemamo. A pri tem ne gre za
preprosto Ëasovno-prostorsko “naraπËanje” spoznavnega predmeta: narobe ‡ s spremembami
Ëasovno-prostorskega obsega se spreminja tudi sam “notranji ustroj” spoznavnega
predmeta, spreminja se spoznavni predmet sam. Prav te notranje preobrazbe
problematike so za nas dragocene. ©ele s tem pregibanjem naπega vpraπanja ‡ vpraπanja o
Natu ‡ bomo svoje razmiπljanje vzdignili na raven, ki mu pritiËe, ‡ na raven zgodovinskega
problema. Vpraπanje, ki je vzniknilo iz vsakdanjih æivljenjskih praks in aktualnih
politiËnih bojev, bomo predelali v zgodovinski in torej v teoretski problem πele s tem, da
ga bomo hkrati formulirali, postavili z razliËnih “staliπË”, da ga bomo izoblikovali iz razliËnih
teoretskih perspektiv ‡ da ga bomo, kakor bi rekel Vico, obravnavali po metodi
Rastko MoËnik Nato je slepa ulica
180
Starih, to je, po humanistiËni topiËni metodi. 10
Teh razliËnih perspektiv ni mogoËe zvesti drugo na drugo: so druga na drugo ireduktibilne
in zato tudi zahtevajo, da o njih razmiπljamo diskontinuirano, da naπa misel potuje
skoz raznorodne predele ‡ da je preudarek bolj podoben modernistiËnemu kolaæu
kakor pa tradicionalistiËni krajini. A med temi raznorodnimi in ireduktibilnimi “momenti”
je mogoËe vzpostaviti teoretske povezave: resda ne tvorijo nikakrπne “celote”,
res jih na koncu ni mogoËe “povzeti”, sintetizirati, kaj πele “sumirati” ‡ pa je vendarle
mogoËe in teoretsko tudi nujno konceptualno doloËiti razlike med raznorodnimi “glediπËi”
in organizirati urejene, Ëetudi ne kontinuirane prehode z enega “stojiπËa” k drugemu.
V tem je navsezadnje ves humanistiËni postopek: v izdelovanju prehodov Ëez
9 Wallerstein, I. (1991): “The inventions of TimeSpace realities: towards an understanding of our historical systems” /Iznajdbe Ëasovno-prostorskih realnosti:
k razumevanju naπih zgodovinskih sistemov/, v Wallerstein, I. (1995): Unthinking Social Science /Odpremislimo druæbene vede/, Polity Press.
10 VeË o humanistiËnem teoretskem postopku gl. v naπem spisu: “Sistem druæboslovja in njegovi uËinki”, »asopis za kritiko znanosti, letnik XXVIII, leto
2000, πt. 200-201. ‡ Pregleden povzetek sedanje problematike humanistike in druæboslovja prinaπa: Wallerstein, I.; in drugi (2000): Kako odpreti
druæbene vede, Zaloæba /*cf., Ljubljana.