Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato
172
Tudi trditev, da bo Ëlanstvo v Natu dokaz, da smo vstopili v klub razvitih dræav, se
mi zdi pretirana. Ëlanice Nata so tudi nekatere manj razvite dræave, kot je Slovenija, in
kmalu bo, kot kaæe, v zvezi πe veË takih dræav. Po drugi strani pa tudi nekaj precej bolj
razvitih dræav, kot je Slovenija, ostaja zunaj zveze Nato. Skratka Ëlanstvo v vojaπki zvezi,
v katero te sprejmejo iz povsem drugih razlogov, ne more biti merilo razvitosti. Slovenija
naj bi imela kot Ëlanica Nata veËje moænosti za sodelovanje pri raznih skupnih
projektih na podroËju znanosti in tehnologije. Æe mogoËe. Toda ali ne bo vsaj do veËine
teh projektov imela dostopa tudi kot Ëlanica EU in kot Ëlanica drugih organizacij, kot
so OZN, Unesco, WHO, Svetovna trgovinska organizacija in druge? Menim, da bi se
Slovenija morala pridruæiti dræavam, ki si prizadevajo, da bi OZN izpolnjevala svoje
naloge, in ne æelijo, da se v svetu oblikuje falanga do zob oboroæenih dræav, ki bodo
ustrahovale ves ostali svet v slogu nedavnega bombardiranja Srbije ali Afganistana.
KljuËno vpraπanje, ki ga zagovorniki vkljuËitve v Nato vedno preskoËijo, ostaja vpraπanje,
ali je politika, katere instrument je Nato, res politika, ki naj bi jo zagovarjala ali
se celo zanjo borila Slovenija, oziroma ali si res tako zelo æelimo podpirati to politiko,
da moramo v Nato. »e je bilo jasno povedano, da æelijo ZDA πiriti Nato zato, da bo vojska
Nata navzoËa ob vsej evropski meji Rusije, se vpraπajmo, zakaj je to pomembno za
Slovenijo? Kaj so nam naredili Rusi, da bomo zdaj skupaj z Nemci, Italijani in Ameri-
Ëani preæali nanje ob meji? »e je namen Nato predvsem omogoËanti sedanji koncept
globalizacije, je razlogov za slovensko podporo in za vkljuËitev πe manj. Ta koncept je
za manjπe dræave poguben in ravno te dræave bi morale storiti vse za drugaËno globalizacijo,
ki ne bo potrebovala tankov in vse æivo uniËujoËih bomb za odpiranje trgov proizvodom
in storitvam multinacionalk. To bi moral biti program sodelovanja, ki bi temeljil
na priznavanju in spoπtovanju posebnosti in razliËnosti kot temelju kakovosti æivljenja
in ne na vsiljevanju hamburgerja Ëloveku, ki morda zaradi tradicije svoje deæele
raje je kaj drugega.