Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato
162
venske politike za vkljuËitev Slovenije vanjo? Koga se Slovenija tako boji oziroma proti
komu se tako strastno æeli boriti skupaj z zaveznicami? Vojaπka oziroma obrambna zavezniπtva
so vedno zavezniπtva proti nekomu, ki domnevno ogroæa dræave, ki sklepajo
zavezniπtvo. Tudi Nato je predvsem vojaπka oziroma obrambna zveza. Da je tako, priËa
dejstvo, da zagovorniki Nato in slovenske vkljuËive izmed naËel, ki veljajo v zvezi, najbolj
vztrajno poudarjajo naËelo kolektivne varnosti, na katerem temelji zaveza vseh Ëlanic,
da branijo napadeno zaveznico. In ker tako je, je upraviËeno vpraπanje, proti komu
se v obrambno zvezo povezujejo Ëlanice Nata danes oziroma od koga se poËutijo
ogroæene? V Ëasu hladne vojne je bilo to jasno. Nato je bila zveza dræav, ki so se poËutile
ogroæene od komunizma in πe posebej od ogromne komunistiËne velesile Sovjetske
zveze, pri Ëemer je nesporno, da je komunizem bil ekspanzionistiËen, da so komunisti-
Ëni voditelji sanjali o svetovni revoluciji in da so celo brigadirji, ki so gradili ceste po nekdanji
Jugoslaviji, πe okrog leta 1965 prepevali: “Amerika i Engleska, biÊe zemlja proleterska!”
In danes? Ameriπki strokovnjaki za Nato, ki si podajajo kljuke v Sloveniji in
ki jih, domnevam, Slovenci celo plaËujemo za to, da prihajajo in “spoznavajo” Slovenijo
kot dobro kandidatko in potem πirijo to “spoznanje” v vplivne kroge v ZDA, vztrajno
ponavljajo, kako kljuËnega pomena je, da Nato vzpostavi Ëvrst branik od Baltika do
Ërnega morja. Menda so ZDA ravno zato pripravljene povabiti v Nato tudi Romunijo in
Bolgarijo, Ëeravno je docela jasno, da zlasti po politiËnih kriterijih ti dve dræavi πe nista
dovolj usposobljeni. Gre πe vedno za razlog, v zvezi s katerim je o moænostih Slovenije,
da bi bila l. 2002 “med sreËnimi povabljenci”, sredi l. 2001 v dnevniku Delo ugibal Stojan
Æitko, Ëeπ da je za ZDA pri πiritvi najpomembnejπe, da vkljuËijo v Nato dræave, ki
mejijo z Rusijo, da bodo sile Nata Ëimprej neposredno navzoËe ob vsej evropski ruski
meji od Baltika do »rnega morja. Iz tega je mogoËe sklepati, da je Rusija po mnenju
AmeriËanov πe vedno najnevarnejπi tekmec ali kar sovraænik, najveËja ovira za uresniËevanje
politike, katere uspeh naj zagotavlja Nato. In najbræ ne le Rusija, temveË ves
vzhod oziroma Rusija z Azijo, πe zlasti v povezavi s Kitajsko. Ta vzhodna povezava je