Ne Nato ‡ mir nam dajte!

hove sicer zgodovinsko gledano dokaj neuËinkovite mehanizme demokratiËnega preverjanja
so nadomestili anonimni upravni odbori, ki tudi s pomoËjo raËunalniπko pospeπenega
kroæenja kapitala selijo dobiËke tja, kjer bo treba najmanj prispevati za javno
dobro. Tudi zato so pod vse veËjim pritiskom privatizacije πolstvo, zdravstvo, pokojnine
in druge zgodovinsko izbojevane socialne pravice. Namesto v parlamentih in z javnimi
razpravami sprejemajo kljuËne odloËitve za usodo ljudi in narave nasploh na anonimnih
ad hoc sklicanih forumih gospodarstvenikov (oziroma korporacij) in politikov, zdaj
v Davosu ali Nici, zdaj v New Yorku ali Qatarju. Ni se sesula politiËna ureditev, ta πe nekako
funkcionira, tako kot v cerkvah funkcionirajo religiozni rituali, ne da bi bila potrebna
poglobljena vera. Tako kot se je iz cerkev umaknila resniËna vera, se je iz politiËnih
institucij parlamentarne demokracije umaknila politika. Te preprosto ne morejo niË veË
odloËati o Ëemerkoli pomembnem. Za predsednike, premiere, ministre in strankarske
veljake je bolj pomembno, da sodelujejo na spektaklih, kjer se meπajo estradniki z generali,
ministri z direktorji, kot pa da bi pred svojimi volivci upraviËili programske vsebine.
KljuËno je “biti zraven”. “Biti v Evropski uniji”, “biti v Natu”, “v Davosu”, “v
WTO”, “v Hollywoodu”, “biti viden”. Politiki, ki ne vedo, kaj bi s politiko, se ukvarjajo
z (lastnimi) interesi, postajajo podjetniki, ki træijo, skrbijo za promocijo in (raz)prodajo
tistega, kar je v globaliziranem svetu ostalo od nacionalnega.
To, da politiki nimajo veË politike, enako kot kleriki ne vere, je priloænost in dolænost
ljudi, da zadevo oblikujejo od spodaj. Oblikuje se politika, ki je onkraj tehtanja
koristi, ki je ne zanimata oblast in delitev plena, ki je ne zanimajo medijski spektakel,
zvezdniπtvo in liderstvo, temveË politika prizadetosti, Ëloveπke empatije, upoπtevanja
zanamcev, svobode in praviËnosti, spoπtovanja narave, iskanja lepega in radoæivega.
Politika, ki temelji na etiki. Ne na tako imenovanih “veËnih resnicah”, temveË na normah,
do katerih pridemo v skupnem presojanju kritiËnih vpraπanj. Ta skupna presoja
pa zahteva odpiranje novih politiËnih prostorov, novih moænosti komunikacij, informacij,
usklajevanj in strpnosti. Medtem ko politiki zapirajo prostore politiËnega, pa
Darij Zadnikar Nato in globalizem
15