Ne Nato ‡ mir nam dajte!

za ohranitev Jugoslavije. Tri leta kasneje nas Italija predlaga za Nato, NemËija pa s
svojim NE zapre vrata. Danes so naπe enote v sestavi Sforja v BiH pod neposrednim
italijanskim poveljstvom. Oblikovali smo skupno brigado, Ëeprav πe nismo v Natu, in
s tem omogoËili italijanski vojski nemoten prehod prek naπega ozemlja proti Madæarski
in na Balkan. Italijani se pojavljajo med najresnejπimi kupci naπih podjetij in bank,
to isto poËnejo na Hrvaπkem in v Srbiji. Na vajah Partnerstva za mir na obmoËju Balkana
in vzhodnega Sredozemlja so poleg AmeriËanov prisotni tudi italijanski vojaki,
kot je to bilo v vaji CAE na obmoËju Dolenjske.
Za Slovenijo ni sprejemljiva regionalizacija Nata, ko so posamezna obmoËja porazdeljena
med vodilnimi partnerji in ti dosledno spoπtujejo te delitve in se ne æelijo
vpletati v “tuja” obmoËja. Zelo malo je verjetno, da bi πla kaka vodilnih dræav Nata v
spor z drugo vodilno dræavo v interesu neke majhne Slovenije. »e bi pa do tega le priπlo,
bodo verjetno pridobili koncesije na drugem obmoËju. 2 Tako je bil pretirani interes
Kohlove NemËije na Balkanu v zaËetku devetdesetih let v nasprotju z delitvijo
sveta med velike in neskladen z interesi Italije, nakar so se Nemci umaknili s tega obmoËja,
za nagrado pa pridobili sprejem Poljske, »eπke in Madæarske v Nato ter dokajπen
vpliv na baltiπke dræave.
Skupna obramba na slovenskih tleh bo samo v πkodo Slovenije. Prav tako za slovenske
fante ni sprejemljivo bojevanje v obrambi kake druge dræave, pa Ëeprav samo
sosednje Madæarske.
©e posebej pa bi bilo sporno angaæiranje slovenske vojske daleË stran od domovine
v napadu na kako drugo nenatovsko dræavo, ki ogroæa eno ali vodilno dræavo Nata.
Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije
147
2 Rusi se niso strinjali z bombardiranjem Srbije in premier Primakov se je dve uri pred spustom na washingtonsko letaliπËe obrnil ter vrnil v
Moskvo. Najverjetneje zato, ker so ga Ëakala trda pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom, Ëeprav je bilo videti, da se je solidariziral z
MiloπeviÊem. Po dveh dneh je priletel direktor MDS in prinesel 5,8 milijarde dolarjev novih kreditov brez pogajanj. Kasneje je tudi posrednik
»ernomirdin prisilil MiloπeviÊa, da sprejme kapitulacijo. Usluga je bila plaËana z veË kot 15 milijardami dolarjev kreditov.