You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Milan Gorjanc <strong>Nato</strong> in vojaπka obramba Slovenije<br />
144<br />
V pol stoletja Nata se je v posameznih Ëlanicah zgodilo nekaj teroristiËnih dejanj,<br />
v kar pa <strong>Nato</strong> nikoli ni posegal, nekatere dræave so celo umaknile podporo, kaj πele<br />
da bi vojaπko podprle ogroæene dræave. Primer za to je delovanje teroristiËne organizacije<br />
OAS v Franciji v Ëasu vojne z Alæirijo. Ta vojna je zelo zmanjπala moË in ugled<br />
Francije kot velesile, kar je takrat bilo v interesu predvsem ZDA. Ker naj bi bila v tistem<br />
Ëasu najveËji sovraænik Zahoda in Nata Sovjetska zveza in Varπavski pakt, bi bilo<br />
veË kot koristno za <strong>Nato</strong>, da Francija Ëimprej konËa vojno v Alæiriji in likvidira teroriste<br />
v lastnih vrstah in znotraj vojske. To bi bila moËna opora Nata v primeru napada<br />
z Vzhoda. Tudi ob zelo odmevnem teroristiËnem dejanju Palestincev v <strong>Ne</strong>mËiji na<br />
olimpijskih igrah 1972 se <strong>Nato</strong> ni vzne<strong>mir</strong>il in oblikoval vojaπke koalicije, marveË je<br />
to zadevo reπila nemπka policija sama.<br />
»e bi katera nenatovskih dræav napadla Slovenijo, bi po 5. Ëlenu Washingtonske<br />
pogodbe morale vse Ëlanice sodelovati v njeni obrambi s svojimi vojaki in svojo oboroæeno<br />
silo. Ali bi se to res zgodilo? Moæno je, ni pa obvezno. VeËina Ëlanic Nata bi se<br />
odzvala simboliËno z nekaj svetovalci ali opazovalci. »e bi Slovenijo napadla sosednja<br />
Hrvaπka ali prek nje kaka manjπa dræava, bi veËina dræav na oboroæeni poseg gledala<br />
z vidika lokalnega spopada, ki ga je treba reπevati s politiËnimi sredstvi. To pa<br />
pomeni najprej prekinitev ognja na doseæeni bojni Ërti nekaj deset kilometrov v notranjosti<br />
Slovenije in nato pogajanja med sprtima stranema ob mentorstvu Nata oziroma<br />
ZDA in Italije, ki imata neposredni interes na tem obmoËju. Najmanj, kar bi ta<br />
pogajanja prinesla, pa bi bili malenkostni popravki meje ali zadovoljitev kakih drugih<br />
politiËnih interesov v naπo πkodo. Prav gotovo dræava napadalka ne bi izvedla vojaπke<br />
akcije brez privolitve ali obljub tajnih obveπËevalnih sluæb vodilnih dræav v svetu.<br />
Lahko se zgodi, da bi vodilna dræava v svetu in v Natu imela veËji interes v dræavi<br />
napadalki kot pa v Sloveniji. Tak interes je lahko vrnitev premoæenja 300.000 optantom<br />
na Hrvaπkem ali uporaba pristaniπË na Jadranu za baze vojaπkega ladjevja. Slovenija<br />
naj bi bila enakopraven partner v Natu, toda dejansko bo povsem podrejena
Change language