Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Darij Zadnikar <strong>Nato</strong> in globalizem<br />
14<br />
imperij. Ta <strong>nam</strong>reË æe obstaja, vse danaπnje preostale sile so le njegovi akterji in atributi.<br />
VkljuËno z Bushem in Blairom na eni strani, pa tudi bin Ladnom na drugi. <strong>Ne</strong>oliberalizem<br />
je v zadnjem poldrugem desetletju vzpostavil globalno ekonomsko, predvsem<br />
finanËno hegemonijo. Nacionalne meje so padle pred zahtevo svobodnega svetovnega<br />
trga, skupaj z njimi tudi marsikatero nacionalno gospodarstvo. FinanËni trgi so se sprostili.<br />
Dræave dolænice so odplaËale na 1$ dolga æe 9$ obresti, ne da bi odplaËale najmanjπi<br />
del glavnice. Tretji svet se πiri v prvem svetu: urbana geta, nezaposlenost, druæbena<br />
anomija, revπËina, krËenje socialnih pravic, podaljπevanje delovnika, represija ... Proizvodnja<br />
se iz razvitega sveta seli v revne deæele, kjer so delavci in delavke, ki so jim vzete<br />
vse pravice, prisiljeni delati za piËlo plaËilo. V razvitem svetu ostajajo tehnoloπki preseæki.<br />
©iri se ekoloπko in kulturno onesnaæenje. Tretjemu svetu se “pomaga” s tehnologijo,<br />
a zamolËi ekoloπko breme. Pomaga humanitarno, a zamolËi zdravstveno tveganje.<br />
Med sto najmoËnejπimi gospodarstvi, jih je manj kot polovica dræav. VeËina so korporacije.<br />
Amnesty International opozarja, da so korporacije danes kljuËne krπiteljice Ëlovekovih<br />
pravic. Po svoje niË novega, saj je bila United Fruit Company æe po prvi svetovni<br />
vojni lastnica zemljiπË v veË latinskoameriπkih dræavah, kjer vse do danes kroji<br />
usodo ljudi. Pinocheta in podobne krvoloËne reæime v sedemdesetih letih je podpirala<br />
Cia. V svojem delovanju se je podrejala naËelu gospodarske koristi korporacij. Danes v<br />
tem delu sveta ni niË drugaËe. Ko so se leta 1994 uprli indijanski kmetje na jugu Mehike,<br />
je upravni odbor Chase Manhattan Bank opozoril mehiπko vlado, da morajo zadevo<br />
“urediti”. V Gvatemali v 18 mesecih “izgine” Ëetrt milijona kmetov, ki zahtevajo zase<br />
zemljo, prej pa so delali na plantaæah banan æe omenjene korporacije. Postali so tehnoloπki<br />
viπek, ki so se ga reπili z genocidom. NihËe se ni posebej razburjal: neki Indijanki<br />
so dali Nobelovo nagrado za <strong>mir</strong>, potem pa so vsi hiteli zadevo pozabiti. Temu globalnemu<br />
neoliberalnemu sistemu nasilja, medijskega spektakla, potroπniπtva, ekoloπkega<br />
uniËevanja, ropanja, finanËnega vampirstva itn. nekateri pravijo “civilizirani napredni<br />
svet”. Ta svet in njegove ideale v Evropi in πirπe zastopa <strong>Nato</strong>. Nacionalne dræave in nji-
Change language