Ne Nato ‡ mir nam dajte!

TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti
120
dovina pravzaprav zgodovina zmagovalcev (“piπejo jo zmagovalci” 24 ). Zmagovalci pa so vedno
tisti, ki so moËnejπi in nasilnejπi. In varnost je ‡ tako se to nakazuje znotraj tega sprevrnjega
umevanja ‡ izkljuËno in vedno na strani tistega, ki premore veË sile in veË nasilja
25 . »e je kaj realnega, potem je ravno to tisto, na kar moramo raËunati. Varnost in sila
gresta skupaj. Kolikor bolj silan in nasilen si (realno in potencialno), toliko varnejπi si!
©e veË, kajti ne gre samo za silo, nasilje in varnost, paË pa tudi in predvsem za æe
omenjeno “realno” oziroma za to, kar bi kazalo imeti za “blodnje o realnem”, s katerim
imamo opraviti v tem naËinu olesenelega strokovnega umevanja. Realno, ki je
tukaj v igri in ki je najbolj visoko Ëislano pri moæeh iz pronatovske pravljice o klenosti,
je tako oblikovano, da lahko funkcionira le s pogojem, da “je tukaj” æe od vekomaj,
od “pamtiveka”, da je nekaj pred- in zunajzgodovinskega. Pri vernikih tega realnega
gre namreË zgolj in predvsem za to, da je treba biti po vsej sili realen, vse drugo
pa bo æe tako in tako priπlo samo od sebe. Kajti tisti, ki so realni, so zmeraj æe vnaprej
na “pravi strani” (realno je per definitionem “naπa stran”), tisti, ki niso realni, pa so v
konËni instanci vedno æe apriorno obsojeni na propad. Realnost je na strani silnih in
nasilnih, kajti sila je tisto “zadnje realno”, kar (jim) zagotavlja varnost. Velja tudi
nasprotno: silni in nasilni so edina realnost danega nam sveta 26 . Nerealni pa so, to je
menda ja razumljivo, æe vnaprej izgubljeni. Neki velik uËitelj realnega miπljenja je
nekoË dejal: gre za to, da ne smemo gledati ne levo ne desno. »e se hoËemo pravilno
24 Ko bi te puhlice dræale, potem se v “zgodovini” nikoli niË ne bi bilo zgodilo, kaj πele spremenilo. Tudi komunizem nikoli ne bi bil premagan. Kajti po tem,
ko so komunisti “napisali svojo zgodovino” (po letu 1945), bi vsaka druga in drugaËna zgodovina, kaj πele sprememba, per definitionem bila nemogoËa.
Nemara je takπno nerazumevanje eden izmed razlogov, da dandanaπnji ex professo preustvarjalci nacional-zgodovin popenijo, ko jim kdo pomoli pod nos
drugaËne interpretacije in dokaze o “njihovi” zgodovini. ©e posebej, denimo, o tej na Slovenskem v devetdesetih, o katerih se jim ‡ bolj ali manj razen
Ëveka, s katerimi so popisali nekaj Ëlankov in knjig ‡ bore malo dozdeva, kakπna je, med drugim, ta zgodovina bila za tiste, ki smo jo soustvarjali.
25 »e bi zadeve dræale na tej ravni, potem tudi kompletno moderno miπljenje in delovanje, ki temelji veËji del na ‡ nasilni ponovno, kajpada ‡ heglovski paradigmi
gospodarja/hlapca, sploh ne bi bilo moæno.
26 To, kar je tukaj najbolj presenetljivo, je kajpada dejstvo, da je pravzaprav tako preprosto spregledati padec v miloπeviÊevsko in tuapplemanovsko logiko osemdesetih,
se pravi, v ideologeme, ki se jim zelo πiroko danes priklanjajo pronatovski intelektualci. Slednji se najbræ niti ne zavedajo, da do vratu Ëepijo v huntingtonskih
in fukuyamovskih ultra-neokonzervativnih argumentacijah, glede na katere je, denimo, Machiavellijeva izpeljava v Il Principe prava mala malica.