Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Temu bi bilo treba dodati vsaj πe eno, a silno pomembno “vejico” pronatovskega
umevanja, ki je ‡ sicer po nekaterih drugih linijah ‡ ravno tako povezano z znaËilnimi
tehnikami/veπËinami, ki jih pouËujejo na FDV. Gre kajpada za tisto medijsko,
TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti
112
predvsem nacional-televizijsko. Dva magistra (mag. Uroπ LipuπËek in mag. Rosvita
Pesek) in nekaj napovedovalk in napovedovalcev (denimo, Hrenova, Slak, ...) in skoraj
æe imamo izdelano skupinsko sliko, pri Ëemer kot reËeno vnoviË ne smemo pozabiti,
da so vsi omenjeni spet izdelki ravno ene in iste fakultete ‡ Ëeprav tokrat vsaj v nekem
smislu neke druge katedre ‡ tiste za novinarstvo. Na hitrico predstavljeno zadeva
gre topogledno tako daleË, da bi se na tej analitiËni toËki povsem upraviËeno lahko
πli naslednje (otroπke?) igrice: povej mi, kaj oziroma kje si πtudiral/a oziroma kje si
zaposlen/a, in ti povem, kaj si misliπ o Natu. In to je tisto radikalno povrπinsko spoznanje,
ki gre pravzaprav tako daleË in globoko, da me je pritegnilo k “detektivskemu
premisleku”. Kako namreË pojasniti to banalno faktiËnost, to empiriËno pojavnost?
Kako je sploh mogoË fenomen, ki smo mu priËe in ki sem mu ravnokar zgolj nakazal
najbolj zunanji lik pojavljanja? S Ëim imamo opraviti pri tovrstnem sovpadanju vseh
najbolj izstopajoËih imen in pa ene institucije oziroma v tem smislu celo topike in
geografske lokacije? Za kaj tukaj gre, kako sploh to zadevo misliti? Ne nazadnje, ali je
to morebiti zgolj nakljuËje ali pa zadaj/spodaj Ëepi kaj veË? 8
Lahko bi v to in podobne smeri preiskovanja πli πe naprej. Vendar pa dvomim, da
bi pri razumevanju pronatovske orientacije lahko pri tem priπli bistveno dlje od zgolj
takπne ali drugaËne intenzivnejπe kvantitete nakazane pojavnosti. Kajti ‡ to je moja
tukajπnja teza ‡ “resnice” pronatovske dræe ali bolje cele palete tovrstnih dræ πe zdaleË
ne moremo najti zgolj znotraj omenjenih fakultet in smeri premiπljevanja oziroma
sklepanja. Lahko pa jo zares najdemo πele, Ëe se lotimo njenega “nasprotka”
8 »e bi hoteli πe nekoliko celoviteje razumeti pronatovski sindrom v postsocialistiËni Sloveniji, bi bilo treba temu ‡ za zdaj πe vedno preveË poenostavljeno
in zatorej nenatanËno povedano ‡ “fedevejevskemu” skupku podobno in/ali identiËno misleËih pridruæiti vsaj πe debelejπe plasti pisateljskorazumniπke
srenje (tiste, denimo, zbrane okoli Nove revije, Ampaka ...), v bistveno manjπi meri pa tudi nekatere usmeritve tukajπnje pravniπko ter
tudi ekonomsko-menedæerske (najverjetneje tudi zdravniπke ter sveËeniπke) intelektualne srenje.