Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Ne Nato ‡ mir nam dajte! 

Ljubljana 2002

ZBORNIK: 

Ne NATO - mir nam dajte! 

UREDNIKA: Marta GregorËiË in Gorazd KovaËiË 

ZBIRKA: Svete krave 

UREDNIK ZBIRKE: TonËi KuzmaniÊ 

OBLIKOVANJE: Jaka Modic 

FOTOGRAFIJE: Aleπ Drolc, Franci PavliπiË, Marta GregorËiË 

LEKTURA: Mojca MoËnik 

IZDAJATELJ: Mirovni inπtitut 

Inπtitut za sodobne druæbene in politiËne πtudije 

Metelkova 6, 1000 Ljubljana, SI 

e-poπta: info@mirovni-institut.si 

www.mirovni-institut.si 

Ÿ Mirovni inπtitut, 2002 

Izid knjige je omogoËil Open Society Institute. 

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 

355.02(497.4)(082) 

Ne NATO - mir nam dajte / (urednika Marta GregorËiË in Gorazd KovaËiË ; 

fotografije Aleπ Drolc, Franci PavliπiË, Marta GregorËiË). - Ljubljana : Mirovni inπtitut, 

Inπtitut za sodobne druæbene in politiËne πtudije, 2002. - (Zbirka Svete krave) 

ISBN 961-6455-01-X 

1. GregorËiË, Marta 

118786560

Vsebina 

Nagovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 

“Vojna ni igra!” 

Darij Zadnikar ‡ Nato in globalizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 

Peter KovaËiË-Perπin ‡ Vojna kot etiËni problem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 

Marta GregorËiË ‡ Paradigma Miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moË . . . 33 

Bojan Radej ‡ Vojna kot zadovoljevanje potreb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 

“Pazi, pakt!” 

Janko Messner ‡ Se Sloveniji res cedijo sline po zvezi Nato? . . . . . . . . . . . . 71 

Zoran KanduË ‡ Nato ‡ anahronistiËni vir nevarnosti v po(zno)modernem svetu . . 77 

Gorazd KovaËiË ‡ Nato kot paradigma nove hladne vojne . . . . . . . . . . . . . . 89 

TonËi KuzmaniÊ ‡ Nato: spor fakultet in spor varnosti . . . . . . . . . . . . . . . 107 

“Kdo bo hlapec v Nato πtali?” 

Joæe Mencinger ‡ Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu . . . . . . . . . . . . . . 135 

Milan Gorjanc ‡ Nato in vojaπka obramba Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . 141 

Tone Perπak ‡ Prihodnost se ne imenuje Nato . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 

Rastko MoËnik ‡ Nato je slepa ulica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177

Festival upora ob sreËanju Busha in Putina, Ljubljana, 16. junij 2001.

Nagovor 

Vpraπanje vstopa v Nato je postalo toËka loma slovenskega politiËnega prostora. 

Razkorak med enotno voljo elit in prepriËanji dræavljank in dræavljanov πe nikoli ni bil 

tako velik in jasen. Prav tako izkljuËevanje in aroganca vladajoËih do tistih, ki mislijo 

drugaËe. Argument moËi skuπa prehitevati nemoË argumentov zagovornikov. Ti brenkajo 

na strune Ëloveπke sebiËnosti in ponujajo namiπljene finanËne prednosti in druge 

materialne koristi vstopa v vojaπko zavezniπtvo. Vendar izraËuni in ocene zagovornikov 

stojijo na trhlih nogah in kvazi-strokovnost se ob sooËenju z nasprotnimi ocenami prednosti 

in slabosti izkazuje za ideoloπki blef v sluæbi volje do moËi. Ko kvazi-strokovnost 

razgaliπ kot neresnico, pokaæe svoj pravi obraz. Dopolni se z mitologijo na eni strani in 

z represijo na drugi strani ‡ kar sta v tem primeru dve plati iste medalje. Poslednji argument 

zagovornikov ‡ potem ko so realpolitiËne in ekonomske predpostavke ovræene ‡ 

je “Civilizacija”. Vpraπanje vstopa v zvezo Nato predstavljajo kot vpraπanje pripadnosti 

“Civilizaciji”, kot vpraπanje biti ali ne biti. Verbalno in administrativno onemogoËanje 

in diskreditiranje drugaËe misleËih je logiËna izpeljava dojemanja vstopa v Nato kot absolutnega 

eksistencialnega vpraπanja. 

Strategija nasprotnikov vstopa v vojaπko zavezniπtvo je bila doslej preteæno defenzivna. 

Sprva so se omejevali na proceduralno zahtevo po referendumu. Zatem so 

dokazovali, da bi vstop v Nato Sloveniji prinesel veË slabega kot dobrega: stroπki in izpostavljenost 

bi bili preveliki glede na to, da Natovega vojaπkega stroja za svojo varnost 

ne potrebujemo. Vendar je sedaj potrebno narediti πe korak naprej: za politiËno razsojanje 

ne zadostuje zgolj kalkulacija, πe zlasti ne ob vpraπanju nasilja kot naËela v med- 

5

Nagovor 

6 

narodnih odnosih. »e bi vstop Slovenije v Nato zavraËali le zato, ker ne koristi naπi 

dræavi in naπim “nacionalnim interesom”, bi ostajali na ravni liberalnega pragmatizma. 

Zvezo Nato kot tako je treba zavrniti tudi iz naËelnih razlogov ‡ saj je instrument vzdræevanja 

nepraviËnega “novega svetovnega reda” oz. strateπka varovalka bogatih pred 

revno svetovno veËino. 

Vpraπanje Nata ni vpraπanje dræavne varnosti; varnost ima za Slovenijo kot stabilno 

in razvito druæbo tako ali tako bolj notranje, strukturne dimenzije in Natovega πËita 

pred zunanjimi napadalci na sreËo ne potrebujemo. Vpraπanje vstopa v Nato je predvsem 

vpraπanje vloge vojne in vojaπkega aparata v svetu, pa tudi pri nas. OdloËitev za 

ali proti vstopu Slovenije v Nato je res strateπko vpraπanje pripadnosti enemu ali drugemu 

ustroju. Le da tu ne gre za kulturno rasistiËno izbiro med belo Evropo in domnevno 

barbarskim islamom, kot si to predstavlja huntingtonovski neokonzervativizem, paË pa 

smo postavljeni pred izbiro med vazalstvom “novemu svetovnemu redu” in med prizadevanji 

za soæitje in neodvisen razvoj vseh in vsakogar. OdloËitev za Nato je odloËitev 

za pripadnost strukturi moËi, ki uveljavlja pravico sile in eksemplariËno kaznuje nepokorne. 

OdloËitev proti Natu pa je odloËitev za odprto paleto moænosti in prizadevanj za 

mirno in integrativno urejanje nesoglasij brez imperialne palice. 

OdloËitev za nasprotovanje Natu je, gledano iz oæje persepktive, tudi odloËitev za 

aktiven odpor proti vse bolj spornemu ravnanju vladajoËih elit. Kulturni boj med naËeloma 

volje do moËi in soæitja se ob vpraπanju Nata zaostruje. Vse manj je tistih, ki so πe 

naprej pripravljeni ravnoduπno opazovati kleËeplazenje tukajπnje guvernature pred imperialnimi 

gospodarji in patetiËno-histeriËno preprodajo ideoloπke robe s preteklim rokom 

trajanja pod krinko abstraktnega “nacionalnega interesa” ali celo “zgodovinske intuicije 

naroda”. Freiburπkih rektorskih govorov imamo dovolj. Uzurpacija demokracije 

je dosegla kritiËno mejo in sproæa πirok dræavljanski odpor in politiËno angaæiranje misleËih 

posameznic in posameznikov. Nepretrgoma in nepredvidljivo vznikajo posamezna 

in skupinska dejanja odpora proti vladajoËemu enoumju. Mreæa polemik, javnih na-

stopov, plakatov, direktnih akcij in pisanih karavan ruπi mit o kolektivni obrambi, oblikuje 

alternativne diskurze in premika agendo javne diskusije. V ta niz se umeπËa tudi 

priËujoËi zbornik. 

Pobuda za zbornik je nastala po farsi, ki so jo vladajoËe elite 16. januarja 2002 

uprizorile v Dræavnem zboru pod naslovom “Javna predstavitev mnenj ‘Slovenija pred 

vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Pragi’”. V zborniku smo se zbrali posamezniki 

razliËnih generacij, profilov in politiËnih orientacij. Naπi avtorski pristopi se moËno razlikujejo 

(kar utegne bralce celo zmesti), πe bolj staliπËa, vendar ravno v tej raznolikosti 

vidimo moË skupnega toka. Prvenstveni namen zbornika ni niti tehtanje “za in proti” 

niti gola argumentacija proti vstopu Slovenije v zvezo Nato. V izhodiπËu zavraËamo 

druæbo kolektivizma, ki temelji na pripravljenosti na vojno. Nasprotovanje Natu je πele 

izpeljava iz nasprotovanja naËelu vojne. Z zbornikom æelimo dati dosedanji razpravi o 

vstopu v Nato nove razseænosti. Tehtanja prednosti in slabosti sicer ne zavraËamo, ne 

zdi pa se nam zadostno. Zavzemamo se za premik perspektive in skuπamo odpreti nove 

kritiËne horizonte, ki jih znotraj militaristiËne perspektive ni moË misliti. ©ele ko razgalimo 

slavljenje militantne organizacije, ki se razteza od povrπnih izraËunov do teoloπkih 

spekulacij, in fetiπiziranje (zunanje dræavne) varnosti, je mogoËe misliti alternative. 

Prvi pogoj za ustvarjalno sooËenje z zgodovinskimi moænostmi je zavrnitev magi- 

Ënega eliksirja “Nato”, ki nam ga ponujajo velesile. 

Zbornik smo vsebinsko razdelili na tri sklope. Prvi predstavlja temeljno protivojno 

staliπËe, ki ga zagovarjajo πtirje avtorji z razponom od filozofskega eseja do razvojnoekonomske 

razprave. Drugi sklop govori o povezavi med Natom in vojno kot druæbeno 

kategorijo. Tako sama zveza Nato kot tudi lokalno navijanje za vstop vanjo skupaj tvorita 

celostno realpolitiËno paradigmo, ki se napaja iz Damoklejevega meËa vojne. Tudi v 

tem sklopu je æanrski razpon prispevkov pester: od pamfleta do poglobljene politiËne 

analize. V tretji sklop smo uvrstili tri prispevke, ki iz razliËnih strokovnih zornih kotov 

dokazujejo, zakaj vstop v Nato za Slovenijo ni racionalna izbira. Dodali smo jim πe pri- 

7 

Nagovor

spevek, ki je bil dokonËan najkasneje, hkrati pa teoretsko odpira najπirπe Ëasovno-prostorske 

razseænosti. NiË ni napaËnega, Ëe bralka in bralec zagrizeta v zbornik od konca nazaj 

ali pa tudi kako drugaËe. Razpored prispevkov je le eden od moænih poskusov razvrπËanja 

sicer pluralnega kolaæa staliπË. Razlike med naπimi staliπËi, izhodiπËi in sklepi so 

pestrejπi od monolitnih argumentov zagovornikov vstopa Slovenije v zvezo Nato. Pluralizem 

in odprtost miπljenja zagovarjamo tudi na ravni forme. 

Ob koncu bi se radi zahvalili Mirovnemu inπtitutu, ki nam je omogoËil izdajo 

zbornika. Velike zaloæniπke hiπe so se nas odkriæale z razliËnimi izgovori (finanËni razlogi, 

ukinjanje zaloæniπkih programov ali kar neposredno izreËena ideoloπka neprimernost) 

ali pa so nam ponudile cenzorske usluge. Zavrnili smo jih, saj s svojimi staliπËi ne 

barantamo. IzhodiπËe zbornika je paË to, da pri vpraπanju organiziranega nasilja in sodelovanja 

pri njem ne more biti kompromisov. 

Ne Nato ‡ mir nam dajte! 

Gorazd KovaËiË 

Nagovor 

8

“Vojna ni igra!”


Darij Zadnikar * 

Nato in globalizem 

Miza se πibi pod teæo kupov dobrot, ki jih prinaπajo mrki streæaji. Okoli nje 

postopa imenitna druæba kakih dva ducata rejenih, a skrbno urejenih moπkih in 

æensk. Pogovarjajo se. Ni videti, da bi si imeli povedati kaj resnega. Smejejo se, Ëeprav 

ne zato, ker bi bil kdo posebej duhovit, ampak kar tako, da bi bilo ozraËje bolj lahkotno 

in neprisiljeno. Po jedaËi in pijaËi segajo diskretno, je ne goltajo, videti je, da se 

zavedajo, kako se je treba s kulturnim vedenjem distancirati od vsega naravnega in 

materialnega. »etudi se vedejo civilizirano in ne goltajo hrane tako kot kakπni 

presuπeni lakotniki, jim od same zmerne zadræanosti izpod ovratnikov in steznikov 

kipi Ëezmerna tolπËa. Pod mizo, med nogami imenitnikov je bolj æivahno. Sem in tja 

tekajo mali salonski kuæki, z oËmi prikovanimi na obloæeno mizo, ki je ne doseæejo. 

A πËeneta se znajdejo in si domislijo raznih zvijaË, da bi pritegnila pozornost in bila 

poplaËana s kakπnim ostankom. Nekateri kuæki se ponaπajo s posebnostmi, ki jih je 

obdarila narava, πe pogosteje pa nenaravni izbor, ki jih je degeneriral. Kako zanimivi 

in posebni so! Drugi pritegnejo pozornost s svojo æalostno usodo, ki se zrcali v njihovih 

poveπenih oËeh. Kako ubogi so! Tretji prav zvijaËno oponaπajo imenitnike in 

skakljajo po zadnjih taËkah. Eden si je nadel celo majcen brezrokavnik, tako da ga je 

opazil moæakar, ki je imel enakega. Kako prisrËno! Paziti morajo le, da jih ne pohodijo 

in brcnejo mrki streæaji, ki nenehoma prinaπajo æeleno bogastvo in se spet odpravljajo 

ponj, nekam ven, na ono stran izrezljanih salonskih vrat. Svet na oni strani vrat 

11 

* Dr. Darij Zadnikar je filozof, predavatelj na Pedagoπki fakulteti v Ljubljani in v Kopru, urednik »asopisa za kritiko znanosti, domiπljijo in novo 

antropologijo.

Darij Zadnikar Nato in globalizem 

12 

je za male cucke predaleË. Ne vidijo, da je preobloæena miza le konËna postaja pogoltnosti, 

verjamejo, da je proizvod omikanosti. Pravzaprav jih veËina πe tega ne misli, 

preprosto so prepriËani, da so drobtinice in oglodane kosti, ki padejo na tla, plod njihove 

prizadevnosti. 

Razprave o moænem nevkljuËevanju v pakt Nato, ki jim lahko sledimo v slovenski 

javnosti, se zdijo na prvi pogled demokratiËne, ker se poleg dræavnih uradnikov in 

njihovih ideologov, ki slepo zagovarjajo vkljuËitev, prebija v javne medije tudi nasprotna 

stran natoskeptikov. Vsekakor je moænost tehtanja nasprotujoËih argumentov ena 

od znaËilnosti demokracije. A vendar bi bilo zelo nevarno demokracijo reducirati zgolj 

na ta tehniËni postopek ‡ demokracija mora sloneti na temeljih, ki so nespodkopljivi 

in ki jih ni mogoËe poljubno tehtati, saj bi se ljudje, Ëe bi se jim zdelo ugodno, lahko 

odrekli tudi demokraciji sami. Zgodovina je polna takπnih primerov. Najhujπe diktatorje 

so izvolili na demokratiËnih volitvah. Tudi pri nas smo nedavno na referendumu 

odloËali o zadevi, ki sodi v okvir temeljnih Ëlovekovih pravic. In delu populacije “demokratiËno” 

odvzeli pravico do izbire o lastnem æivljenju. Kaj je torej skupnega privræencem 

pakta Nato in njihovim nasprotnikom? Obojim je skupno, da tehtajo koristi, 

ki naj bi odloËile in prepriËale ljudi, kako naj se opredelijo. Odtod je razvidno ne samo 

umevanje politike, temveË celo njihova “definicija” Ëloveka. »lovek naj bi bil po naravi 

sebiËneæ, ki se s svojimi interesi spopada z drugimi ‡ da bi pa dosegel æelene cilje, se 

mora (politiËno) povezati s tistimi, ki mu koristijo. Cilj je oblast, ki se razume kot institucija 

delitve plena. V osnovi bi to ideologijo, ki politiko enaËi z oblastjo, ki zagotavlja 

korist, lahko imenovali liberalizem. To pa zato, ker sloni na vzoru trænih odnosov, kjer 

so igralci posamezniki in njihovi interesi, ki se spopadajo z drugimi, ki se na koncu 

nekako Ëudeæno uravnoteæijo in sestavljajo moderni svet blaginje. Zgodovinska resnica 

pa govori, da se trg uravnoteæi v gospodarskih krizah, njegova politiËna nadgradnja 

pa v vojnah. Iz tega razloga se spraπujem, ali ni obstojeËa kritika vkljuËevanja v pakt 

Nato, ki izhaja iz presoje individualnih in “nacionalnih” koristi, enako sprevræena kot

politika, ki podpira ta pristop. V tem primeru ne gre za nikakrπno kvalitativno, marveË 

zgolj kvantitativno razliko med neodloËenci. Razlika je zgolj raËunovodska: eni predvidevajo 

dobiËek, drugi pa izgubo. »e bi bila finanËna korist za posameznika ali Slovenijo 

pozitivna, to πe ni nikakrπen argument za vstop v pakt Nato. Po tej logiki bi umor 

iz koristoljubja imel olajπevalno okoliπËino, ker je obetal finanËno korist, uboj, ki se je 

zgodil po nakljuËju, pa bi kaznovali nesorazmerno, ker ni imel “racionalnega” ekonomskega 

opraviËila. Argumentacija proti vkljuËitvi v Nato mora biti radikalna v tem 

pomenu, da je kvalitativna in ne zgolj finanËno-kvantitativna. Argumentacija mora biti 

radikalna v smislu, da zadeva æivljenje ljudi in njihovo okolje, skratka: svet kot celoto 

‡ tudi v njegovi Ëasovni razseænosti. EtiËna oziroma radikalna je πele pozicija, ki je 

zmoæna reËi: “Vstop v Nato bi meni in moji dræavi prinesel dobiËek, a sem vseeno, zaradi 

naËelnih razlogov, proti!” 

Nata ne moremo presojati na enak naËin kot tedaj, ko je bil ustanovljen. Enako 

velja tudi za druge transnacionalne institucije, kot je Svetovna trgovinska organizacija, 

Mednarodni denarni sklad in druge. Varπavskega pakta ni veË. Evropska gospodarska 

skupnost se je preoblikovala v politiËno unijo. Zdruæene dræave Amerike zgubljajo deleæ 

v svetovni trgovinski menjavi, vzporedno pa raste njihova vojaπka vloga, ki jo v naπem 

delu sveta uresniËujejo prek Nata. Po 11. septembru 2001 in imenovanju Georgea 

Busha ml. za predsednika ter napovedjo svetovne vojne proti ne jasno definiranemu 

nasprotniku, se je spremenila tudi vloga ZDA. Pred tem se je zaradi zgodovinskih razlogov 

πe lahko argumentiralo, da je ta dræava dejavnik stabilnosti v Evropi. Odslej je vse 

drugaËe in ZDA so tudi zaradi bizarnega vodstva postale dejavnik nestabilnosti. Tudi v 

Evropi, in to zlasti prek institucije Nata, ki zagotavlja njihovo prisotnost tudi brez dejanske 

ekonomske premoËi. Ni nakljuËje, da sta najbolj goreËa zaveznika v napovedani 

svetovni vojni proti neznancem premier in predsednik dræave, kjer je bila ena imperij 

pred zaËetkom prve in druga imperij po koncu druge svetovne vojne. A to πe ne pomeni, 

da bodo kolonialne, neokolonialne in postkolonialne sile lahko oblikovale nov 


13


14 

imperij. Ta namreË æe obstaja, vse danaπnje preostale sile so le njegovi akterji in atributi. 

VkljuËno z Bushem in Blairom na eni strani, pa tudi bin Ladnom na drugi. Neoliberalizem 

je v zadnjem poldrugem desetletju vzpostavil globalno ekonomsko, predvsem 

finanËno hegemonijo. Nacionalne meje so padle pred zahtevo svobodnega svetovnega 

trga, skupaj z njimi tudi marsikatero nacionalno gospodarstvo. FinanËni trgi so se sprostili. 

Dræave dolænice so odplaËale na 1$ dolga æe 9$ obresti, ne da bi odplaËale najmanjπi 

del glavnice. Tretji svet se πiri v prvem svetu: urbana geta, nezaposlenost, druæbena 

anomija, revπËina, krËenje socialnih pravic, podaljπevanje delovnika, represija ... Proizvodnja 

se iz razvitega sveta seli v revne deæele, kjer so delavci in delavke, ki so jim vzete 

vse pravice, prisiljeni delati za piËlo plaËilo. V razvitem svetu ostajajo tehnoloπki preseæki. 

©iri se ekoloπko in kulturno onesnaæenje. Tretjemu svetu se “pomaga” s tehnologijo, 

a zamolËi ekoloπko breme. Pomaga humanitarno, a zamolËi zdravstveno tveganje. 

Med sto najmoËnejπimi gospodarstvi, jih je manj kot polovica dræav. VeËina so korporacije. 

Amnesty International opozarja, da so korporacije danes kljuËne krπiteljice Ëlovekovih 

pravic. Po svoje niË novega, saj je bila United Fruit Company æe po prvi svetovni 

vojni lastnica zemljiπË v veË latinskoameriπkih dræavah, kjer vse do danes kroji 

usodo ljudi. Pinocheta in podobne krvoloËne reæime v sedemdesetih letih je podpirala 

Cia. V svojem delovanju se je podrejala naËelu gospodarske koristi korporacij. Danes v 

tem delu sveta ni niË drugaËe. Ko so se leta 1994 uprli indijanski kmetje na jugu Mehike, 

je upravni odbor Chase Manhattan Bank opozoril mehiπko vlado, da morajo zadevo 

“urediti”. V Gvatemali v 18 mesecih “izgine” Ëetrt milijona kmetov, ki zahtevajo zase 

zemljo, prej pa so delali na plantaæah banan æe omenjene korporacije. Postali so tehnoloπki 

viπek, ki so se ga reπili z genocidom. NihËe se ni posebej razburjal: neki Indijanki 

so dali Nobelovo nagrado za mir, potem pa so vsi hiteli zadevo pozabiti. Temu globalnemu 

neoliberalnemu sistemu nasilja, medijskega spektakla, potroπniπtva, ekoloπkega 

uniËevanja, ropanja, finanËnega vampirstva itn. nekateri pravijo “civilizirani napredni 

svet”. Ta svet in njegove ideale v Evropi in πirπe zastopa Nato. Nacionalne dræave in nji-

hove sicer zgodovinsko gledano dokaj neuËinkovite mehanizme demokratiËnega preverjanja 

so nadomestili anonimni upravni odbori, ki tudi s pomoËjo raËunalniπko pospeπenega 

kroæenja kapitala selijo dobiËke tja, kjer bo treba najmanj prispevati za javno 

dobro. Tudi zato so pod vse veËjim pritiskom privatizacije πolstvo, zdravstvo, pokojnine 

in druge zgodovinsko izbojevane socialne pravice. Namesto v parlamentih in z javnimi 

razpravami sprejemajo kljuËne odloËitve za usodo ljudi in narave nasploh na anonimnih 

ad hoc sklicanih forumih gospodarstvenikov (oziroma korporacij) in politikov, zdaj 

v Davosu ali Nici, zdaj v New Yorku ali Qatarju. Ni se sesula politiËna ureditev, ta πe nekako 

funkcionira, tako kot v cerkvah funkcionirajo religiozni rituali, ne da bi bila potrebna 

poglobljena vera. Tako kot se je iz cerkev umaknila resniËna vera, se je iz politiËnih 

institucij parlamentarne demokracije umaknila politika. Te preprosto ne morejo niË veË 

odloËati o Ëemerkoli pomembnem. Za predsednike, premiere, ministre in strankarske 

veljake je bolj pomembno, da sodelujejo na spektaklih, kjer se meπajo estradniki z generali, 

ministri z direktorji, kot pa da bi pred svojimi volivci upraviËili programske vsebine. 

KljuËno je “biti zraven”. “Biti v Evropski uniji”, “biti v Natu”, “v Davosu”, “v 

WTO”, “v Hollywoodu”, “biti viden”. Politiki, ki ne vedo, kaj bi s politiko, se ukvarjajo 

z (lastnimi) interesi, postajajo podjetniki, ki træijo, skrbijo za promocijo in (raz)prodajo 

tistega, kar je v globaliziranem svetu ostalo od nacionalnega. 

To, da politiki nimajo veË politike, enako kot kleriki ne vere, je priloænost in dolænost 

ljudi, da zadevo oblikujejo od spodaj. Oblikuje se politika, ki je onkraj tehtanja 

koristi, ki je ne zanimata oblast in delitev plena, ki je ne zanimajo medijski spektakel, 

zvezdniπtvo in liderstvo, temveË politika prizadetosti, Ëloveπke empatije, upoπtevanja 

zanamcev, svobode in praviËnosti, spoπtovanja narave, iskanja lepega in radoæivega. 

Politika, ki temelji na etiki. Ne na tako imenovanih “veËnih resnicah”, temveË na normah, 

do katerih pridemo v skupnem presojanju kritiËnih vpraπanj. Ta skupna presoja 

pa zahteva odpiranje novih politiËnih prostorov, novih moænosti komunikacij, informacij, 

usklajevanj in strpnosti. Medtem ko politiki zapirajo prostore politiËnega, pa 


15


16 

se ljudje od spodaj gredo politiko in odpirajo nove prostore. Oblikovala sta se dva svetova. 

Stari, podoben francoskemu ancien regimu pred revolucijo, le da tu vladajoËe elite 

nimajo napudranih lasulj, ampak obraze, da se jim tolπËa ne bi bleπËala na televizijskih 

ekranih. In kot so napudrani aristokrati svojo oblast uresniËevali prek spektakularnega 

prepada med njimi in bedo ljudstva, tako danaπnji pomembneæi vzdræujejo 

svojo karizmo nasproti drugim, ki jih gledajo na oni strani televizijskega zaslona. Te 

brezpravne mnoæice so veËinoma πe povsem otopele in zadovoljne v svoji apolitiËnosti. 

Le spremljajo predstave, ki jim jih ponujajo strankarsko-dræavniπki klovni in se 

kot pri kvizu odloËajo za staliπËa, ki jim jih postreæejo kot dokonËane moænosti. V tem 

pomenu bi bil Jonas Æ. πe najboljπi dræavnik. Produkt te depolitizacije je tako imenovano 

javno mnenje oziroma javnost. Javnost v obzorju resniËne politike ne πteje, ker 

nima svojega avtonomno oblikovanega staliπËa, ampak prevzema ponujena mnenja, 

kot da bi se odloËala za eno od nogometnih moπtev. Javnost ni politiËna, ker ni aktivna. 

Ne πteje, ker si ne upa. Za politiËno delovanje se je treba dvigniti izpred televizorja 

(premagati lenobo) in se odpraviti oblikovati svoja staliπËa pred druge (zbrati pogum). 

Razsvetljenci zato niso govorili o javnem mnenju, temveË o politiËni volji. In le ta v 

zgodovini πteje. Zato vladajoËe elite v tolikπni meri poudarjajo udobje in varnost. Ta 

lenoba je porok njihove oblasti. Lenoba in strahopetnost bosta na parlamentarnih 

volitvah, ki so ritualizirana demokracija, vedno obkroæili njihova imena. 

Izguba politiËne volje in imaginacije sili vladajoËe elite k proizvajanju vedno 

novih spektaklov, s katerimi bi potrdili svojo oblast, ne da bi jim bilo treba pokazati 

rezultate, vπtevπi tiste, ki so neËeden plod privilegijev. V Sloveniji je bil eden najbolj 

prestiænih spektaklov, kjer je uspelo statirati naπim politikom, sreËanje Busha in Putina 

na Brdu pri Kranju. Namesto da bi prikazali pokonËno politiko in se ogibali in kritizirali 

ljudi, ki imajo na vesti pomore, gospodarske prevare in za svetovno okolje katastrofalne 

odloËitve, so se jih slovenski oblastniki odloËili lakajsko gostiti. Namesto 

politike so se ukvarjali z gostinstvom, kjer je raËun plaËalo ljudstvo. Nad tiste, ki so se

upali dvigniti glas protesta in so oblikovali jasno politiËno staliπËe ter alternativo, pa 

so poslali tisoËe do zob oboroæenih policajev, konjenikov, vodne topove, oklepnike in 

helikopterje. Sproæili so delo vrste tajnih sluæb, vohljaËev, prisluπkovalcev in drugih 

ljudi brez poπtenega dela. V medijih so pretepene protestnike hoteli prikazati kot kriminalce, 

iz dræave so izgnali na desetine aktivistov. Vse za ceno spektakla, ki se je na 

koncu ponesreËil, saj svetovne medije ni zanimala krËma, ki je gostila vladarja. Niso 

pa pozabili kazati slovenske podivjane policaje, ki so na meji pretepali træaπke protestnike. 

PolitiËne elite, ki so povezane z gospodarskimi in si zagotavljajo vzajemne koristi 

ter privilegije, potrebujejo ljudi samo kot mnoæico pasivnih opazovalcev, ki bodo tu 

in tam obkroæili vedno ista imena. Takoj ko grozi, da se bodo ljudje iztrgali iz pasivnosti 

in oblikovali avtonomno politiËno voljo, se jih poskuπa kriminalizirati ter medijsko 

proizvesti, izolirati in eliminirati njihove “vodje”. Ministrstvo za notranje zadeve, 

ki naj bi ga vodila leva stranka je v povezavi z enakimi sluæbami v Italiji, ki jih vodijo 

nekakπni reformirani faπisti, poskusilo naprtiti avtonomnim politiËnim gibanjem 

podobo terorizma spriËo dogodka, ki ga najbræ ni bilo (fantomska molotovka ob italijanski 

ambasadi). Represija postaja kljuË samoohranitve odcepljenih elit. V Pragi, 

Göteborgu, Genovi, nedavno v Barceloni. Povsod nasilje, razdejanje, aretacije, ogenj 

in kri, smrt ... VladajoËi mediji trobijo, kako so za to krivi stotisoËi neoboroæenih protestnikov. 

Policisti in vojska, oklepniki in helikopterji, bojni plini in streljanje, vse to 

naj bi bilo le obramba pred “nasiljem”. Le kdaj v zgodovini sta policija in vojska bili 

orodje miru, neoboroæeno ljudstvo pa nasilja? Mar ni bilo vedno tako, da vojska in policija 

varujeta oblastnike pred ljudstvom? Zato ni nenavadno, da sem o tistih avtomobilih, 

ki so jih kot keglje razmetali in razbili oklepniki z vodnimi topovi, ko so se v Genovi 

zagnali v naπo kolono, pozneje v televizijskih poroËilih sliπal govoriti kot o vandalizmu 

protestnikov. Javnost, ki je produkt medijev, ki so v lastniπtvu korporacij, najbræ ni 

preveË bistroumna. To pa ne pomeni, da je bebavo ljudstvo, zlasti tisto, ki se odloËi in 

opogumi oblikovati svojo politiËno voljo ter jo usmeri v delovanje. Tudi na ulici. 


17


18 

NerazloËevanje med javnostjo, ki je prirastek medijske industrije, in ljudstvom, ki 

je zmoæno politiËne volje, pripravi marsikaterega naπega oblastnika k podcenjevanju in 

poniæevanju ljudi. Prav razprava o Natu je polna takπnih aroganc; v njej prednjaËijo trije 

doktorji s Fakultete za druæbene vede, ki so hkrati visoki dræavni uradniki (dr. Bebler, 

dr. Grizold, dr. Rupel). Njihove izjave bi zlahka uvrstili v antologijo buπizmov. Na primer: 

da ljudje niso zreli, da bi na referendumu odloËali o prikljuËitvi k paktu Nato, ali pa, mar 

smo Slovenci edini pametni v Evropi, vsi drugi pa nori, ker si domiπljamo, da z Natom 

ni vse v redu. V oËeh oblasti, ki se je pridruæila globalizmu tako, da se pajdaπi s politiËnogospodarskimi 

elitami, ki se zavedajo konca in nemoËi nacionalnih dræav ter njihovih 

socialnih in demokratiËnih instrumentov, je paË ljudstvo odveË. To mu tudi kaæejo s svojo 

aroganco. NiË drugaËe kot v predrevolucijskih Ëasih napudranih lasulj. Aroganca pa 

je predvsem samoslepilna dræa. Prepozno je, Ëe se pogled razjasni πele tik pred giljotino. 

VËasih je to prav groteskno: spomnite se na Ceausescuja, ki je z balkona pozdravljal ljudstvo, 

ki ga je potem odvleklo na streliπËe. Samozaverovanost oblastnikov najveËkrat sloni 

na razlogih, ki so jih pripeljali na oblast. Ti razlogi so potem povzdignjeni v nekakπno 

dræavno vero, v vladajoËo ideologijo. Za sedanje oblasti sta bila to nacionalizem in privatizacija. 

Oboje jih ni le pripeljalo na dræavniπke vrhove, temveË so se sami in njihova klientela 

tudi dobro obogatili. Zlasti s prekupËevanjem z oroæjem v prostoru, kjer je v petih 

letih umrlo veË kot Ëetrt milijona ljudi. Ta razlog bogatenja je bil bolj slabo skrit, a ljudje 

so ga poærli zaradi nacionalistiËnih skrbi in obljube o krasnem novem svetu. Iluzije 

o hollywoodskem kapitalizmu so se na strani ljudi razblinile, veËini je ostalo trdo delo in 

slabo plaËilo ali pa πe to ne. Nacionalni miti tudi ne πtejejo veË toliko kot nekoË, Ëeprav 

jih v javnosti zlahka prebudijo brezvestni mediji. Odpadli sta torej dve kljuËni ideoloπki 

pregrinjali, s katerima bi se lahko prikril dejanski motiv vkljuËevanja v Nato: Catch the 

cash. “Prestrukturiranje vojske”, “prilagajanje standardom Nata”, “modernizacija oboroæitve”, 

“profesionalizacija”, “izobraæevanje strokovnjakov” itn. so leporeËje, pri katerem 

nekaterim vztrajno cinglja: “Provizija!” “Provizija” pa je le olepπan izraz za “korupcijo”.

Podcenjevati ljudi in jim jemati pogum, tudi zato, ker so majhni, pa ni pametno, 

πe posebej ne, Ëe poznamo njihovo zgodovinsko izkuπnjo. Ti ljudje so znali obrniti 

hrbet Cerkvi in se pridruæiti protestnikom oziroma protestantom. Znali so zakuriti 

kakπen grad in potem sta tekla vino in kri. Znali so ohraniti svoj robati jezik in ga dvigniti 

na najviπjo izrazno raven umetnosti. Znali so se upreti v jarkih prve vojne in se 

vrniti domov z idejami revolucije. ©li so se borit v ©panijo. Niso verjeli pravljicam, Ëeπ 

da je nemπki arijski narod, skupaj z Italijani, steber evropske civilizacije in branik proti 

vzhodnjaπkemu barbarstvu. Zavrnili so pakt in pograbili oroæje. Izborili so si svobodo, 

a ne zato, da bi πli za Sovijeti. Znali so poiskati svojo pot in se odrekli oblastnikom, ki 

so pot gradili zase. Znali so opraviti z jugosoldatesko, Ëeprav jih je ta podcenjevala. 

Pokazali so solidarnost z begunci, Ëeprav so nekateri πirili strup πovinizma. OdloËno 

so se na ulicah postavili za pravice prebeænikov, Ëeprav je postala ksenofobija svetovni 

modni trend. Tepli, zaplinjali, poπkodovali in zapirali so jih v uliËnih bojih Prage, 

Genove in Barcelone. Bili so med zatiranimi v Nubskih gorah, med upornimi majevskimi 

kmeti, nepokornimi Tuaregi, borci v Jugozahodni Sahari. Gledali so televizijo, 

brali Ëasnike, posluπali poslance in ministre, deskali po medmreæju, a mislili s svojo 

glavo, Ëetudi je oblastnike uspavalo prepriËanje, da so otopeli. Æe stari Kant je rekel, 

kako “kvarno je sejati predsodke, ker se le-ti na koncu maπËujejo prav nad tistimi (ali 

njihovimi predhodniki), ki so bili njihovi povzroËitelji”. 

Kaj oblastnikom sploh πe ostane? Nasilje in laæi. Groænje in domiπljavost. Na eni 

strani prodajajo, kar ni njihovo, ter se podrepniπko udinjajo tistemu, kar je sovraæno. 

Vpraπanje vkljuËevanja v Nato je vpraπanje statusa vladajoËih politiËnih in ekonomskih 

elit. Njim koristi, da so del globalnega mehanizma nadvlade. Slovenija je res lahko 

z Natom del razvitega sveta. Pa ne tako kot tehnoloπko najbolj razvijajoËe se ©vedska, 

Irska in Finska, ki so Ëlanice Evropske unije, a ne Ëlanice Nata. In zakaj bi morali 

sodelovati v imperialnih projektih? V mirovniπkih, Ëetudi z vojaki in Ëastniki, lahko 

sodeluje Slovenija tako, kot je do sedaj. Projektno in solidarno. Kot ob problemu min. 


19


20 

Ni nam treba biti del imperialnih avantur. Zakaj bi podpirali korporacije, ki jih zastopa 

Nato s svojimi “standardi”? Nato je vojaπka groænja, a tudi Ëe ni vojne, je stalna ekoloπka 

groænja, ki se lahko katastrofalno uresniËi tudi v miru. Nato je mehanizem vojne, 

ki jo agresivni neoliberalni kapitalizem potrebuje, da bi ohranjal sebe. Vojna je dobiËkonosna. 

Zlasti za naftarje, veliko industrijo, finanËni kapital, skoraj za vse vrle 

podjetnike in razdeljevalce provizij. Le za ljudi ne. A tudi ti so odveË: nezaposleni so 

socialna tempirana bomba, ki se jih je mogoËe znebiti v vojnah. Tem so po pretrpljenih 

travmah vedno sledila “zlata leta”, ki so podaljπala obstojeËi red: spomnimo se 

dvajsetih let po prvi in petdesetih po drugi svetovni vojni. Nato naj bi zagotovil mali 

Sloveniji varnost. Pred kom? Terorizmom FumanËuja in bin Ladna? Varnost pred 

“barbarstvom islama”? Ali niso bili naπi sonarodnjaki in sosedje muslimani sami bolj 

ærtve barbarstva. Zdi se, da je danes v Palestini podobno. Saj je bilo enako æe v kriæarskih 

vojnah: barbari so prihajali z Zahoda. Nas bodo solidarno branili pred zgodovinskimi 

sovraæniki? Faπizmom? Karabinjeri pred Berlusconijem? Ali niso tudi Ëlanice 

Nata na robu vojne same med seboj? GrËija in TurËija. NiË hudega, glavno, da se dræijo 

“standardov” (beri: nakupov oroæja doloËenih privilegiranih prodajalcev)! Ali pomeni 

sprejetje norm civiliziranega sveta, ki ga pooseblja Nato, da bomo pomagali sonatovski 

TurËiji pri genocidu nad Kurdi? Je Zahod res svet edine moæne civilizacije? 

Katere vojske so v zadnjih sto letih morile nedolæne? Nemπka po Evropi, italijanska v 

Etiopiji in naπih krajih, francoska v Alæiriji in Indokini, angleπki imperij je prav tako 

slonel na bajonetih. Vse te deæele imajo tako kot vse druge civilne temelje, mnogolike 

kulture in πtevilna ljudstva, ki so sposobna graditi vkljuËujoË svet, v katerega se vklapljajo 

vsi svetovi. To je civilizacija. Vojaπki pakti ne morejo k temu projektu niËesar 

prispevati. 

Nato? Dajte æe mir!

Peter KovaËiË-Perπin * 

Vojna kot etiËni problem 

1. Etika in vojna 

Po stoletju vojn, kakor æe oznaËujejo minulo 20. stoletje zgodovinarji, se kot temeljni 

problem Ëloveka in njegovega bivanja zastavlja vpraπanje njegove ËloveËnosti. 

Kaj je z opevano humanostjo razsvetljenega Ëloveka spriËo dejstva, da je zabredel v 

tako strahotna nasilja do pripadnikov lastne bioloπke vrste in tudi do narave? »e je 

po katastrofalni prvi svetovni vojni Ëloveπtvo prevevala zavest, da se takπna morija ne 

sme ponoviti, se nas danes loteva obup, da se z vsako vojno metode nasilja in obseg 

ærtev le stopnjujejo. »lovek je ob razvijanju sodobne tehnologije tudi izgubil iz vida 

doslej temeljno naËelo, da bodi njegovo delovanje v kultiviranju narave, in hoËe 

obvladovati naravo v taki meri, da æe ogroæa naravno ravnovesje, s tem pa tudi obstoj 

svoje bioloπke vrste. Kot bitje narave je podvræen naravnim zakonitostim, in Ëe jih 

tepta, naËenja okolje svojega bivanja. Kot da bi sodobni Ëlovek izgubil samoohranitveno 

orientacijo. »lovek ne sobiva veË s soËlovekom in z naravo, ampak se vzpostavlja 

kot bitje proti Ëloveku in proti naravi. 

Ker smo bitja zavesti, naπ samoohranitveni Ëut ne deluje samodejno, nagonsko 

kot pri æivalih, ampak je izraz naπe etiËne uzavestitve. In tu smo pri jedru vpraπanja. 

Kaj je z etiËno zavestjo danaπnjega Ëloveka? Vsebina te etiËne zavesti je postala vpraπljiva 

v smislu, da ni sploπno sprejetih kriterijev, kaj je etiËno in kaj je humano. O teh 

vpraπanjih πe nikoli v preteklih stoletjih naπe civilizacije ni bilo toliko mimobeænih, 

prav nasprotujoËih si pogledov. Hkrati pa Ëloveπtvu postaja jasno, da mora uzakoniti 

21 

* Peter KovaËiË-Perπin je slavist, komparativist in teolog ter urednik Revije 2000.

Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiËni problem 

22 

vsaj osnovni kodeks Ëlovekovega ravnanja, Ëe hoËe zagotoviti svoj obstoj in prihodnost. 

Listini o Ëlovekovih pravicah bo nujno sledila tudi listina o Ëlovekovih dolænostih. 

Toda na katerih naËelih naj bodo Ëlovekove neizogibne dolænosti utemeljene? Z 

mrkom ideologij in z zamiranjem religiozne zavesti ostaja polje utemeljevanja temeljnih 

naËel bivanja povsem razprto. Se danaπnji Ëlovek more vrniti k izvoru svojega miπljenja, 

k zdravorazumski presoji, in doumeti bistveno vpraπanje o svojem bivanju kot 

etiËno vpraπanje? 

Vsako etiËno staliπËe in tudi etika kot filozofska disciplina se utemeljuje na dolo- 

Ëenih apriornih vrednotah. Te vrednote razumemo kot etiËni imperativ, ki je utemeljen 

bodisi na zdravorazumski presoji bodisi na sprejeti religiozno-moralni zavezi in s 

tem sam po sebi ne more biti vpraπljiv. »e naj bodo etiËna naËela Ëim πirπe sprejemljiva, 

za sodobno sekularizirano druæbo sploπno veljavna, je nujno, da so utemeljena na 

kar najbolj obËe Ëloveπkih vrednotah. Ena takih sploπno priznanih vrednot, ki je ni 

mogoËe postaviti pod vpraπaj, je nedotakljivost Ëloveπkega æivljenja. Nekateri filozofi 

jo imenujejo tudi svetost æivljenja. Ta vrednota velja za temeljno in univerzalno ne le 

v zavesti Ëloveka sodobne, razsvetljenjske civilizacije, paË pa pomeni osnovno normo 

Ëlovekovega ravnanja v vseh kultiviranih civilizacijah skozi vso zgodovino Ëloveπtva. 

Kot zapoved “Ne ubijaj!” je zapisana v moralne kodekse vseh religij od pradavnine do 

danes. To pa pomeni, da ni le sad Ëlovekovega spoznanja in rezultat njegove kulturne 

uzavestitve, paË pa tudi izraz samoohranitvenega nagona Ëloveka kot bioloπke vrste. 

Varovanje Ëloveπkega æivljenja, neogroæanje Ëloveka po soËloveku je tako rekoË samoumevna 

obveznost, je etiËno naËelo, o katerem ni debate, torej je razumljeno kot temelj 

Ëlovekovega kulturnega bivanja. Antropologi bi rekli, da se je civilizacija rodila 

iz tega naËela, da je na tej zapovedi utemeljena vsaka civilizacija. Tudi tiste civilizacije, 

ki so bogovom ærtvovale posamezna Ëloveπka bitja, so jih z namenom pomiriti srd 

bogov, da bi ohranile takπen kozmiËni red, ki bi zagotavljal obstoj Ëloveπtva in obstojeËe 

druæbe. Toliko bolj je naËelo nedotakljivosti oziroma svetosti Ëloveπkega æivljen-

ja samoumevna obveznost za naπo civilizacijo, ki se ima za razsvetljeno in je utemeljena 

na priznavanju individualne Ëlovekove osebe kot temeljne kategorije druæbenih 

odnosov. »lovekove pravice utemeljujemo ne samo na svetosti æivljenja kot takega, 

paË pa na nedotakljivosti posameznega Ëloveπkega bitja. 

To za naπo civilizacijo samoumevno naËelo naj bi doloËalo celotni kodeks naπega 

etiËnega ravnanja. Torej je nujno na njem preverjati tudi naπ individualni in kolektivni 

odnos do vojne in njenega nasilja. NaËelno bi morali v skladu s tem etiËnim imperativom 

zavraËati vsako nasilno dejanje, ki ogroæa Ëloveπko æivljenje ‡ in seveda taka 

dejanja zakonodaje sodobnih civiliziranih druæb tudi sankcionirajo. Tembolj bi potemtakem 

morali zavraËati vojno kot organizirano nasilje nad Ëlovekom, ki je po definiciji 

usmerjeno k uniËevanju Ëloveπkih æivljenj. V skladu s temeljnim etiËnim staliπËem 

naπe civilizacije, ki zahteva neogroæanje Ëloveπkega æivljenja, bi bilo edino ustrezno 

zavraËati vsakrπno vojno. Ker pa je to vpraπanje v svoji druæbeni neposrednosti 

æe zelo konkretno, ne zgolj naËelno, je seveda samoumevnost tako imenovanega pacifistiËnega 

staliπËa vpraπljiva vsaj za nosilce druæbene moËi in njene organiziranosti v 

obliki dræave, saj je njihova prva, prav tako samoumevna naloga ohranjati obstoj 

dræave kot sistema moËi tudi s silo, Ëe je ogroæena. Samoobrambne vojne seveda ni 

mogoËe enaËiti glede na njene cilje in namen z napadalno vojno, Ëetudi je vsaka 

vojna organizirano nasilje in uniËuje Ëloveπka æivljenja. Toda zadnje vojne razkrivajo, 

da so padli tudi tovrstni kriteriji. Celo agresija se danes razglaπa za samoobrambo. 

Vpraπanje ogroæenosti je postalo stvar politiËne ocene. Politiko pa zanimajo predvsem 

ali izkljuËno interesi nosilcev druæbene moËi, pri Ëemer je etiËno naËelo svetosti æivljenja 

æe povsem v nezavedno potlaËeni etiËni imperativ. PriËe smo politiËnemu diskurzu 

hipokrizije, ko svetovna velesila ne le brez sramu, paË pa ob pritrjevanju veËine 

razglaπa ogroæenost sebe in svoje civilizacije, da opraviËuje uniËevalne vojne proti 

najrevnejπim dræavam oziroma ljudstvom planeta, ki jih prav obup peha v ekstremna 

nasilna dejanja, kar je terorizem. Organizirano nasilje velesile ne more biti ustre- 


23


24 

zen odgovor zoper samovoljno nasilje posameznih skupin fanatiËnih obupancev. Terorizem 

je posledica, zdraviti pa je treba vzroke. 

Æe ta povrπni sprehod po presoji zastavljenega vpraπanja govori o tem, da je 

razpravljati o etiki in vojni zelo kompleksna naloga. Tudi Ëe bi se dræali strogo naËelnega 

filozofskega diskurza, se je komaj mogoËe izogniti Scili in Karibdi bodisi moraliziranja 

bodisi utopiËnosti. Ko govorimo o vojni z etiËnega vidika, se ni mogoËe zaustaviti 

pri moralni sodbi, kar je obiËajno pri presoji posamiËnih moralno spornih dejanj. 

Vojna je organizirano dejanje celotne druæbe, pri Ëemer gre za organiziran zloËin, 

ki mu druæbena moË odvzema teæo zlega dejanja in ga celo poveliËuje v herojski podvig. 

EtiËna obsodba v tem kontekstu izzveni kot moraliziranje. Potrebno se je lotiti 

problema s kompleksno teorijo druæbe in njenega nasilja. 

KritiËna etiËna presoja tu ni sooËena le s temeljno hipokrizijo sodobne druæbe 

in njene dræave, ki s kazuistiËno moralko na podlagi istih etiËnih naËel neko dejanje 

razglaπa za zloËin, drugo pa za herojstvo. Moderna dræava funkcionira kot moraliËnorepresivni 

aparat, ki je vedno v sluæbi obstojeËega druæbenega reda in druæbene moËi. 

Odtod tako razliËni napotki in praksa æe glede takπnega problema, kot je smrtna 

kazen, in to celo znotraj iste dræavne zveze ‡ ZDA, Ëeprav se pri tem vsakteri pravnih 

redov, celo nasprotujoËi si med seboj, sklicuje na ista temeljna etiËna naËela. »e æe ob 

tako razvidnem problemu smrtne kazni ni mogoËe doseËi enotnega staliπËa med druæbami 

iste civilizacije ali celo dræave, ga nikakor ni mogoËe glede veliko bolj kompleksnega 

vpraπanja vojne. EtiËni problem vojne je zato mogoËe presojati le iz πirπega, civilizacijskega 

zornega kota. »e je opustitev smrtne kazni zgolj vpraπanje ËloveËnosti, pa 

je opustitev vojne temeljno civilizacijsko vpraπanje, ki bi bilo sprejemljivo in uËinkovito 

le kot planetarni projekt. 

Ugovor vesti zoper sluæenje v vojski, se pravi, zoper udeleæbo pri organiziranem 

nasilju nad soËlovekom, veËina sodobnih druæb dopuπËa, vendar pa ga dræava in njen 

aparat, pa tudi javno mnenje jemljejo bolj kot zadevo osebnega moraliziranja kakor

pa kot izraz osebne etiËne uzavestitve posameznika. Kot moralizatorsko rovarjenje, ki 

ima za cilj ruπenje tako imenovane “druæbene morale”, se pravi, volje do obrambe 

druæbene moËi kot sile, pa moderna dræava obravnava javno nasprotovanje vojni kot 

sistemu tako imenovane obrambe. Ugovor vesti se dopuπËa kot osebni akt moralne 

zavesti, ne pa tudi, recimo, organiziranega pacifistiËnega upora. S tem je kriterij osebne 

moralne dræe izrinjen iz javnosti v zasebnost. Tako sodobna dræava, Ëe æe mora vsaj 

formalno spoπtovati temeljno Ëlovekovo pravico, da se vzdræi nasilja, nikakor ne dovoli 

naËenjati svojega strukturalnega temelja, da je namreË organizirana sila, da je 

utemeljena na vojni kot principu uveljavljanja druæbene moËi. 

2. Ideja miru 

Pacifizem je v sodobni druæbi potisnjen na druæbeni rob, v zasebnost, in ideje o 

druæbi, utemeljeni na principu miru, so oznaËene za Ëisto utopijo. Ideji o miru kot 

modelu druæbenega æivljenja sodobni Ëas sicer priznava velik motivacijski naboj pri 

urejanju meddræavnih in medËloveπkih odnosov, toda nima je za stvarno in uresni- 

Ëljivo. Je sicer dobrodoπel spodbujevalec bolj humanih naËinov v razreπevanju druæbenih 

konfliktov, toda same konfliktnosti druæbe naj ne bi bilo mogoËe odpraviti. 

VeËina sodobnih socioloπkih teorij samoumevno izhaja iz predpostavke, da je druæba 

izvorno utemeljena na konfliktu kot principu druæbenih odnosov. Druæbo razumejo 

kot sistem moËi. Sodobna dræava je potemtakem utemeljena na vojni kot principu notranjega 

reda in zunanjega delovanja. Dræava je sistem druæbene prisile nad posameznikom, 

zato je represivni aparat za dræavo nosilni dejavnik notranje stabilnosti. In je 

hkrati sistem organizirane sile nasproti drugi zunanji sili. Zato je vojska za dræavo 

poglavitni porok njene suverenosti in stvarni dejavnik njene mednarodne veljave. 

Naπa civilizacija je utemljena na naËelu vojne. »eprav se deklarira za kulturo miru, 

zavraËa naËelo miru kot moæni temelj udruæbenosti Ëloveka. Mir razume kot utopiËni 

ideal, ne kot stvarno moænost mednacionalnega ali znotraj nacionalnega delovanja. ‡ 


25


26 

V tem pa je izvorna, a prikrita zloËinskost sodobne druæbene strukturiranosti; odtod 

izvirata notranja protislovnost in sprevræenost naπe civilizacije, ki se razglaπa za humano, 

a je v jedru protiËloveËna. 

Ideja miru je sicer bila od nekdaj potisnjena v polje utopiËnega. Æe ko je starozavezni 

prerok Izaija v 8. stol pred n. π. doæivljal propadanje domaËega kraljestva, je iskal 

utehe v modelu druæbe, utemeljene na miru. Njegova vizija: “Svoje meËe bodo 

prekovali v lemeæe in svoje sulice v srpe. Narod ne bo veË vzdignil meËa proti narodu, 

ne bodo se veË uËili vojskovanja ...” (Iz 2, 4) ‡ je navdihovala vse poznejπe druæbene 

utopiste. Ta vizija je pri njem umeπËena v vero o mesijanski obljubi odreπenja. 

In podobno so vse poznejπe, tudi novoveπke vizije druæbe, utemeljene na miru, pojmljive 

le z ozadjem utopije kot posvetne religije. Zato je ideja o druæbi, utemeljeni na 

miru, ostala predmet Ëloveπkih sanj in ni postala druæbeni program. Z utopijami pa 

ima sodobni Ëlovek slabe izkuπnje. Socialne utopije novega veka so uresniËitev svojih 

projektov zaËele s pohodom ideoloπkega in fiziËnega nasilja nad Ëlovekom. V tem 

se sicer razlikujejo od religioznih utopij, ki pozivajo k spreobrnitvi Ëloveka kot temelja 

novega druæbenega reda. Toda odreπeniπki naboj, preobraæen v sekularizirani projekt, 

jim je ostal in vse revolucije se hranijo iz njega. Revolucionarni upor zoper novi 

svetovni red prav tako. Polom socialnih utopij in njihovih projektov, ki smo mu priËe, 

zlo, ki so ga socialne revolucije povzroËile, zbuja dvom prav o odreπeniπkem naboju 

utopij. Nujno ga je preseËi in s tem vizijo praviËne druæbe, utemeljene na miru, razbremeniti 

revolucionarnega aktivizma. Le tako bo utopija postala lahko predmet stvarnega 

predloga za nenasilno, evolutivno preoblikovanje druæbe. Mir kot temelj druæbe 

bo le kot stvaren predlog in cilj dobil veljavo vodila konkretne politike. Sicer ostaja 

ideja miru le moralno gibalo humanizacije Ëloveka. 

To pa je premalo spriËo nevarnosti, da potekajoËi druæbeni in tehnoloπki procesi 

ogroæajo samo civilizacijo in celo obstoj Ëloveπtva. »loveπtvo mora od utopiËnih idealov 

preiti k operacionalizaciji, k udejanjanju utopiËnih vizij. Brez odreπeniπko revo-

lucionarnega zanesenjaπtva, paË pa s stvarno druæbeno akcijo. “Svet brez vojne” bi 

morali iz gesla spremeniti v politiËno vodilo. Akcija za razoroæitev Ëloveπtva, vsaj od 

atomskega, bioloπkega in kemiËnega oroæja, pomeni dejanski korak v to smer. Zato je 

bila za Slovenijo kot dræavo, ki je nastala na prelomu iz stoletja vojn v stoletje, ki æeli 

zgraditi svet brez vojne, odloËitev za protiatomski klub dræav tako pomembna. Æal se 

teh dejstev trenutna politiËna nomenklatura ne zaveda. Prav tako se slepi, da bo Ëlanstvo 

v svetovni vojaπki zvezi Sloveniji zagotavljalo obstoj in razvoj. Predlog, naj Slovenija 

ne gradi efektivne vojske, paË pa le obrambno, je naletel na gluha uπesa tudi v 

πirπi javnosti. Edina resniËna obramba nacije je njena notranja trdnost, πe posebej Ëe 

gre za neznatno dræavo. PaË pa bi imelo dejstvo, da se Slovenija organizira kot dræava 

na dejanskem naËelu miroljubnosti, se pravi, brez efektivne vojske, velik moralni 

uËinek. Bilo bi pionirsko civilizacijsko dejanje, ki bi Slovenijo mednarodno promoviralo, 

dræavljanom pa dalo humano vsebino nacionalnega ponosa. V zameno za to 

nam sedanja politika vsiljuje vojaπko organizacijo, ki bo funkcionirala kot kontingent 

mednarodnih sil za posredovanje, kar pa gotovo ne bo samo tako imenovano miroljubno, 

paË pa prej ali slej tudi agresivno. Slovenska vojska naj bi se iz obrambne organizacije 

preoblikovala v korpus za mednarodne vojaπke akcije. Z opraviËevanjem 

seveda, da æivimo v svetu naraπËajoËega nasilja in da nam kot dræavi zagotovi varnost 

le Ëlanstvo v klubu vojaπkih jastrebov. 

Mir je sicer postal krilatica mednarodnih odnosov. Da pa je samo to, dokazuje 

stanje permanentne vojne na planetu. Miru ni mogoËe doseËi z deklariranjem in s 

politiko, ki je le nadaljevanje vojne, se pravi, uveljavljanje pravice moËnejπega. Ideja 

miru bi kot predlog nove svetovne ureditve postala iz besede snov zgodovine le tedaj, 

Ëe bi se zaËela udejanjati v praksi. TeoretiËna utemeljitev civilizacije miru je sicer prvi 

pogoj druæbenih reform, toda dejstvo, da lahko uËinkovito funkcionira druæba, ki je 

utemeljena na miru in ne na vojni, je mogoËe le preizkusiti. Filozof Karl Jaspers je v 

spisu O pogojih in moænostih novega humanizma zapisal: “... kaj svet pravzaprav je, ne 


27


28 

izkuπam v presoji drugih ljudi in nikdar spoznane celote sveta, in niti le z uËinki lastnega 

delovanja, ampak zgolj in samo s svojim poËetjem ... Ëe se pritoæujem Ëez svet, 

se izmikam; na toËki, kjer stojim, je le od mene in moje biti v delovanju odvisno, kaj 

svet je. In tu je nasproti vsej le od zunaj vidni in spoznatni svetni biti doseæen najgloblji 

moæni temelj biti, vendar ne v znanju, ampak v delovanju.” 1 

Preoblikovanje svetovne ureditve po naËelu miru je seveda projekt, ki se zdi 

danes neuresniËljiv. Tudi Ëe bi sprejeli ta utopem samo kot ideal, ki naj navdihuje nujne 

druæbene reforme in usmerja nove mednarodne odnose, bi dilem v zvezi z vojno 

kot sredstvom obrambe ne odpravili. Vpraπanje samoobrambe, obrambe lastnega æivljenja 

pri posamezniku in lastne suverenosti pri dræavi, bo vedno znova izplavilo na 

povrπje kazuistiËno razreπevanje moralnih dilem v zvezi z vojno. KategoriËno naËelo 

o nedotakljivosti æivljenja se v konkretnem poloæaju, ko gre za ogroæenost posameznega 

Ëloveka ali skupine, znajde nujno v protislovjih, ko skuπa razlikovati med dopustnostjo 

in upraviËenostjo obrambnega boja. EtiËni diskurz je vedno v nevarnosti, 

da zabrede v moralizem ali politiziranje, ko se sooËa z razreπevanjem konkretnih dilem. 

Dræava kot sistem sile in politika kot aparat druæbene moËi pa ostajata Ëvrsto v 

enoumju utilitarne morale. Vodi ju interes, ne etos. »lanstvo v vojaπki organizaciji 

Nato se tako za politiko sploh ne zastavlja kot etiËno in humano vpraπanje, paË pa kot 

stvar druæbenega interesa. Temu interesu politika podreja tudi etiËni vidik, Ëe je po 

nakljuËju izpostavljen. Ideoloπko-politiËna moralna presoja nujno obtiËi v etiËnem 

relativizmu, ker zasleduje interes skupine, katere advokat je. Tako je bil na primer 

vojaπki poseg v ZR Jugoslaviji za eno stran moralno opraviËljiv in nujen, za nasprotno 

pa moralno nedopustna agresija. EtiËni relativizem je dejstvo naπega sveta, rakava 

rana naπe civilizacije, ki dejansko odpravlja etiËne imperative kot civilizacijske norme 

vedenja. 

1 Jaspers, K. (1999): O pogojih in moænostih novega humanizma, Druπtvo Apokalipsa, Ljubljana, str. 58.

3. Nato ‡ steber civilizacije nasilja 

Kako ubeæati pastem kazuistiËne moralne presoje, ko gre za vpraπanje Ëlanstva 

v vojaπki zvezi Nato? NaËelno zavraËanje sodelovanja v neki vojaπki zvezi iz etiËnih 

razlogov ni prepriËljivo za druæbeno okolje, ki je potopljeno v etiËni relativizem. Filozofska 

utemeljitev apriornega etiËnega naËela o nedotakljivosti in neogroæanju Ëloveπkega 

æivljenja ostaja brezpredmetna, Ëe je ni mogoËe operacionalizirati ob konkretnih 

dilemah. Pri sestopu v stvarnost pa mora kritiËna zavest imeti na umu ne le 

spoπtovanje etiËnega naËela, paË pa tudi kontekst obravnavane zadeve. »e govorimo 

o Ëlovekovem osebnem ravnanju, je nujno upoπtevati Ëloveka v njegovi psihofiziËni 

celoti, v njegovi druæbenozgodovinski danosti in njegovi kulturno-civilizacijski pogojenosti. 

»e govorimo o druæbenih moralnih dilemah, jih gre presojati v soodnosju 

vseh realitet doloËene druæbe. Pri vpraπanju Ëlanstva v Natu moralne dileme ni mogo- 

Ëe zvesti na naËelno vpraπanje, ali je Ëlanstvo v vojaπki zvezi etiËno opraviËljivo ali ne, 

paË pa je upoπtevati tudi, kako je na primer vojna kot sredstvo za urejanje mednarodnih 

odnosov vgrajena v strukturo sodobnega sveta in kakπen poloæaj na tem metafiziËnem 

zemljevidu sodobne civilizacije je za Slovenijo kot specifiËno dræavo sprejemljiv 

ali πkodljiv. 

Nato je kot vojaπka zveza æe po svoji definiciji organizacija mednarodne sile, ki 

svoje cilje dosega z vojaπkimi akcijami. Tudi Ëe je bila ustanovljena kot obrambni vojaπki 

blok in je rezultat hladne vojne, ko je politiËno æivljenje sveta bilo odvisno od 

zagotavljanja ravnovesja med blokoma, se je uveljavljala kot vojaπka velesila, ki je 

svojo zmago v hladni vojni dosegela z uniËenjem gospodarske moËi nasprotnega bloka. 

S tem je Nato pojem vojne iz vojaπkega in politiËnega polja razπiril na gospodarsko 

podroËje kot prvenstveno. Njegovo delovanje je v konËnih posledicah pripeljalo ne le 

do tega, da se je sesul gospodarski sistem socialistiËnih dræav, paË pa je povzroËilo verjetno 

celo veËje πtevilo mrtvih zaradi lakote in zaradi izbruha lokalnih vojn, kot bi jih 

klasiËni oboroæeni spopad med blokoma. Zahodni kapitalistiËni blok dræav je danes po 


29


30 

posledicah svojega delovanja izrazito agresivna imperialna sila, ki teæi k svetovni nadvladi. 

Sodelovati v takem podjetju ni etiËno. Pa tudi ni modro uvrπËati se v ta samozvani 

elitni klub imperialnih sil, saj so vsi imperiji podvræeni neizprosni zakonitosti 

zgodovine, da so omejenega veka. In majhna dræava bo praviloma v neizbeænem spopadu 

med protagonisti obvladovanja sveta laæje prestala tektonske premike moËi, Ëe 

bo nevtralna. 

Nato svoj danaπnji obstoj, ko blokovskega nasprotnika ni veË, opraviËuje s tezo, da 

je porok svetovne stabilnosti, celo miru, Ëeprav nenehno odpira nova vojna æariπËa, 

kar kaæe na cinizem njegove politike. Svojo πiritev pa zagovarja tudi s tezo, da je edini 

sistem, ki lahko zagotavlja varnost svojih Ëlanic. Toda prav gospodarsko izkoriπËanje 

in vpletenost v lokalne vojne govorita o nasprotnih uËinkih od deklariranih. Danes je 

Nato le πe okvir ameriπke vojaπke moËi, kjer druge Ëlanice sluæijo bolj ali manj za pomoæni 

servisni del ameriπkega vojaπkega stroja. Amerika pa kot vsak svetovni imperij 

niË ne prikriva svoje odloËenosti, da s sistemom lokalnih vojn gospoduje svetu in 

da z gospodarskimi in politiËnimi pritiski, podprtimi z vojaπko groænjo, uveljavi tako 

imenovano novo svetovno ureditev, kar pomeni, svoje gospostvo nad svetom. Nato 

tako postaja vojaπka organizacija v sluæbi ameriπkega svetovnega gospostva. Kot taka 

organizacija sluæi predvsem za varstvo interesov zahodne civilizacije, ne pa kot dejavnik 

miru. Nato postaja branik svetovne ureditve neenakosti oziroma podrejenosti ve- 

Ëinskega revnega sveta bogatemu Zahodu. Po tej logiki je nosilec novega kolonializma. 

Ta intenca ni le neetiËna, je tudi proti temeljnim naËelom humanizma, na katerih 

naj bi se zahodna civilizacija utemljevala. 

Kot svetovna vojaπka organizacija je Nato steber civilizacije nasilja, saj æe s samim 

svojim obstojem ohranja obstojeËi sistem druæbene strukturiranosti, obstoj druæbe, 

utemeljene na vojni. S tem postaja zavora za nujno preoblikovanje civilizacije v 

bolj humano. Kot vojaπki stroj po svoji notranji logiki nujno perpetuira vojno kot 

sredstvo za urejanje sveta. Logika vojπËaπkega pogleda razume vojno kot nujen pro-

ces za vzpostavljanje prisilnega miru, ker izhaja iz predpostavke, da je Ëloveπko bitje 

po svoji naravi vojskujoËa se æival. »lovek Ëloveku volk. Izraz te logike je teorija, da 

so usmerjane lokalne vojne nujen katalizator druæbenih konfliktnosti in nosilec stabilnosti 

kapitalistiËne ekonomije. Teza, da so lokalne vojne nujno sredstvo tudi za brzdanje 

Ëezmerne populacijske rasti svetovnega prebivalstva in da z uniËevanjem “odveËne” 

populacije ali “nekoristnih” ljudstev skrbe za “zdrav” razvoj Ëloveπke vrste in 

za ohranjanje naravnih resursov Zemlje, je samo nadaljnji korak te vojπËaπke logike. 2 

Nato po tej logiki in v sluæbi ameriπkega imperializma postaja tista sila, ki kot varuh 

obstojeËe kapitalistiËne druæbene ureditve prepreËuje moænost nove, bolj humane in 

praviËnejπe druæbene ureditve, ki bi iskala moænosti za spodobno æivljenje vsega Ëloveπtva 

in bi uveljavljala takπne proizvodne procese, ki bi spoπtovali naravo in upoπtevali 

omejene naravne resurse. 

Druæba prihodnosti bo nujno utemeljena na drugaËnih naËelih, kot so naËela 

prevlade in gospostva. »e hoËe Ëloveπtvo preæiveti, mora svoj obstoj postaviti na na- 

Ëelo druæbenega miru in ne vojne. »loveπtvo brez uveljavitve naËela solidarnosti in 

enakopravnosti ne more preæiveti. In narodi, ki svojo prihodnost veæejo na vojaπko 

politiËni blok, ki pomeni zaviralen civilizacijski model, se sami obsojajo na propad. 

Slovenci smo v zgodovini pripadali velikemu evropskemu imperiju, Avstro-Ogrski 

monarhiji, in vemo, v Ëem je bila ali ni bila naπa varnost znotraj tega sistema. »e 

odmislimo svoj narodni kolaps, ko smo skoraj izginili v procesih potujËevanja, in se 

omejimo le na osnovni preæivetveni vidik, je jasno, da je bil naπ poloæaj, vloga “mejne 

grofije”, poloæaj vojaπke krajine imperija, skrajno neugoden za naπ gospodarski in kulturni 

razvoj. Podobno vlogo nam zahodni kapitalistiËni svet ponuja danes. Naπa politiËna 

nomenklatura pa jo sprejema kot veliko prednost. Iz zgodovine pa bi morali 

povzeti vsaj en nauk, namreË da je za narod, ki je ukleπËen v strateπko izpostavljen 

interesni prostor, nesprejemljivo biti branik in s tem skrajno zanemarljiva periferija 


31 

2 Leonard C. Lewin & Monocle Periodicals, Inc. (1969): Nezaæeleni mir. PoroËilo o koristnosti vojne, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana.

imperija. Slovenija bi se morala zavzemati za celotno integracijo Evrope in bi morala 

postati najglasnejπi opominjevalec, da vztrajanje pri blokovski delitvi Evrope in sveta 

nujno pelje v nov vojaπki spopad. »e bo potekal z naπo polno udeleæbo na naπem pragu, 

se ne bomo izognili nasilju tudi na naπem prostoru. Slovenija lahko postane dejavnik 

stabilnosti v tem delu Evrope le, Ëe bo glasnica vseevropskega integriranja na temelju 

miru, ne na principu prevlade moËnejπega. Sedanje slovensko bezlanje v Nato tako 

ni le etiËno dvomljivo poËetje, je tudi vpraπanje samoohranitvenega Ëuta tega ljudstva. 


32 

Demonstracije proti obisku Busha v Berlinu, 

21-23. maj 2002

Marta GregorËiË * 

Paradigma Miru: v vsaki vojni 

je πibkost dræave njena moË 

1. Paradigma vojne 

“»e rabimo vojsko za to, da dræava lahko nastane, potem lahko reËem samo to, da take dræave 

ne rabim.” Marko Hren 1 

33 

Vojna je temelj ohranjanju nacionalne in svetovne ureditve, reprodukciji neenakosti, 

kolonializaciji (globalizaciji) in “civilizaciji”. Nato je le varuh svetovnega reda, 

svetovni policaj, orodje v rokah ZDA, svetovno podjetje, ki omogoËa realizacijo funkcij 

vojne. Zato se je za Slovenijo danes nesmiselno, Ëe ne celo otroËje, spraπevati, ali potrebujemo 

Nato, Ëe bi morebiti nastopila vojna. Vpraπati se moramo, ali æelimo oziroma 

potrebujemo vojno in ali naj ostanemo v paradigmi vojne. »e pa se hoËemo proti 

vojni tudi v kakrπnemkoli smislu aktivirati, pa se vpraπajmo, kako odpraviti “moænost” 

vojne in katera paradigma bi lahko vzpostavila nedestruktivno svetovno ureditev. 

Je nacija brez vojne in njenih funkcij sploh moæna? Funkcije vojne so vojaπke in 

nevojaπke: vojaπke πirijo “nacionalni interes” (ali interes dræav zaveznic) s sredstvi 

“organiziranega nasilja”, nevojaπke pa obstajajo za uresniËevanje gospodarskih, politiËnih, 

kulturnih in drugih interesov druæbe. Vojna ohranja (svetovni) sistem s svojo 

vojaπko institucionalno maπinerijo kot neogiben (mistiËen) dejavnik nadzora ob druæbenih 

nesoglasjih. Iz gospodarske perspektive je prav vojna proizvodnja temeljni “dejavnik 

napredka”, s politiËnega je vojna temeljna diplomacija mednarodnega spo- 

* Marta GregorËiË je sociologinja, mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti. 

1 Hren, M. (1991): “Za koga je pripravljena umreti dræava”. V zborniku Grizold, A. et al. (1991): Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost. 

Znanstveno in publicistiËno srediπËe.

Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moË 

34 

razumevanja; je maπinerija, ki kroti “protidruæbena” in “destruktivna” prizadevanja 

ne glede na vsebino, sporoËilo, strukturo ali formo prizadevajoËih. Moænost vojne ustvarja 

in ohranja zunanjo ogroæenost, brez katere nobena vlada ne more (in doslej ni 

mogla) dolgoroËno ohraniti oblasti. 

Prevladuje neizreËeno, a trdno zasidrano mnenje, da naj bi bila edina moæna le 

druæba, ki temelji in je organizirana na predpostavki o moænosti vojne (s tem pa tudi 

na nujnosti vojne!). Vojna igra poglavitno organizacijsko funkcijo znotraj vsake druæbe. 

Po tem umevanju naj bi bila vojna poglavitni vir druæbene stabilnosti in eksistence 

druæbe sploh. Ta skrita, a nespodbitno vladajoËa ideologija je vzrok, da so vse ali malone 

vse sedanje dræave organizirane militaristiËno. V obzorju te ideologije se seveda 

vojni ni mogoËe odpovedati: v militaristiËno organizirani dræavi so funkcije vojne zares 

bistvene za ohranitev druæbenega sistema in omogoËajo druæbeno kohezijo. Znotraj 

priËujoËega horizonta je videti, kakor da naj bi edino vojna zares zmogla priskrbeti 

mehanizme, ki impulze Ëloveπkega ravnanja ukrotijo v privræenost soljudem, v 

zvestobo druæbi. 

Paradigma nacionalnih vojn je postala najbolj ægoËa in realno deluje prav v Ëasu, 

ko nacije izrazito zgubljajo pomen. 2 Nacionalne meje in ozemlja so v “stabilnih razmerah” 

prepoznana le πe tedaj, ko jih prestopajo prebeæniki (v medijsko-politiËnem 

diskurzu obravnavani kot “tujci”, “ilegalci”, “kriminalci”, “Ërnuhi”, ki vdirajo v trdnjavo 

Bele Evrope ali “demokratiËno Ameriko”)! Ko so nacije le πe arhetipi zgodovinskega 

razvoja sistemov in posamiËnih interesov, njihovi voditelji pa marionete tistih 

nekaj hegemonov, ki so si na “demokratiËne” naËine utrdili svoje pozicije, ki “upravljajo” 

svetovni sistem, ali natanËneje, πe s poslednjimi ukrepi upoËasnjujejo njegovo 

2 Æe Rousseau v Druæbeni pogodbi (2001) zakljuËuje, da vojna v nobenem primeru ni odnos med Ëlovekom in Ëlovekom, paË pa odnos med dræavo 

in dræavo ‡ med stvarmi, pri Ëemer si posamezniki postanejo sovraæniki le nakljuËno, ne kot ljudje in ne kot dræavljani. Danes lahko po eni strani 

zaznamo odveËnost nacije zaradi globalizacije, informatizacije in tehnogolizacije, prisotnosti vse veË proizvodov na Vzhodu in na Zahodu, preæemanja 

in spoznavanja tujih jezikov in kultur, glasbe, naËina æivljenja itn.; po drugi strani pa nacije zagotavljajo veË/manjvrednost, vkljuËenost/izkljuËenost 

itn. prebivalcev, ki se kaæejo na razliËne naËine, od pridobivanja vizuma, do proπnje za azil, moænosti za zaposlitev itn.

samosesedanje, razkrajanje in razgradnjo, 3 nacionalne vojne ponovno dobivajo veËji 

pomen (na primer zaradi domnevnega terorista Osame bin Ladna so ZDA napadle dræavo 

Afganistan, prav tako so vojno napovedale tudi πtevilnim okoliπkim dræavam, 

kamor naj bi domnevni terorist pobegnil ‡ Indija, Pakistan idr.) . 

»eprav je vojna obstajala (funkcionirala) v veËini druæb in ne glede na vrsto druæbe, 

pa (je) prav prek nacionalnih ureditev najuspeπneje polarizira(la) in reproducira- 

(la) “civilizirane” in “barbare” znotraj svetovnega sistema. V celotnem obdobju “kvazi 

svetovnega miru” po drugi svetovni vojni so ravnoteæje strahu, oboroæevalna tekma 

in omejene lokalne vojne bogatemu svetu zagotavljale mir in prinaπale bogastvo, v tako 

imenovanem “tretjem svetu” pa poglabljale pomanjkanje in izkljuËenost ter skrbele 

za nenehno “proizvodnjo vojne”, ki naj bi s pretvezo “kozmetiËnih vloækov” demokratizirale 

tako imenovane primitivne druæbe. Kaæe pa se πe neki drug trend: znotraj 

posameznih dræav se okoriπËa le peπËica posameznikov, katerih moË (materialna, 

finanËna, manipulativna ...) naraπËa bliskoviteje kot kadarkoli poprej, vse veËje πtevilo 

dræavljanov pa je podvræenih vse veËjim deprivacijam in zgubljajo moænost participacije 

na vseh ravneh (socialni, ekonomski, politiËni, kulturni, osebni itn.). 

Osnova tovrstnemu trendu je najpogosteje razumljena kot krepitev zasebnih interesov 

(ki vse izraziteje nadzirajo dræavo ali pa se vsiljujejo kot nacionalni interesi), 

ki ohranjajo tako mednarodno okolje, v katerem bodo lahko tudi nadalje uspevali ‡ 

“za vsako ceno” (Ëetudi s pomoËjo nasilja ‡ vojne). S tem so dræavljani zavedeni, da 

je vojna le zadnje sredstvo, da doseæejo “skupne/nacionalne” interese. Gre pa za ravno 

nasproten proces: konflikte, nastale zaradi zasebnih interesov, prikazujejo kot nacionalne 

ali svetovne konflikte. Zaradi prepletanja elitistiËne strukture velesil (nosilcev 

dominantnega ideoloπkega diskurza) in prikritega povezovanja gospodarskih korporacij, 

znanstveno-razvojnih gigantov, vojaπkoindustrijskih kompleksov ne moremo 


35 

3 Cilji so mogoËi le πe kot kratkoroËne strategije in pri tem vzroki niso veË toliko globalizacijske, informacijske ali kake druge narave, kot pa ta, da 

je obstojeËi sistem podvræen propadu, da ni zadostil svojim demokratiËnim predpostavkam in da demokracija znotraj njega ni moæna.


36 

razbrati “militantnega” modela druæbene ureditve oziroma “militantnega svetovnega 

sistema”, ki temelji na represivnem razreπevanju konfliktov oziroma na nujnosti vojne. 

To potrjujejo πtevilni “ohranjevalci vojne”, kot na primer senator Cohen: “Nova vrsta 

‘srednje intenzivnih’ sporov z moËnimi sovraæniki v tretjem svetu prav tako zahteva 

potrebno pozornost, saj gre za nenehno vitalno potrebo, da ‘razπirimo oblast’ na druga 

obmoËja in obranimo dostop do oddaljenih trgov in virov.” (Senator William Cohen v 

Ëasu hladne vojne, Odbor za oboroæene sluæbe, v Chomsky, 1997: 188). 

Ta Ëas nihËe ne iπËe alternative proti temu skrajnemu podvigu znanosti Vojne, saj 

bi bilo nasprotno ukrepanje, tudi Ëe bi poznali kakπno alternativno moænost, dejansko 

nemogoËe zaradi obstojeËe svetovne strukture. »etudi lahko do predpostavke o 

nesmislnosti vojne pride vsakdo prek moralnih, preæivetvenih, socialnih, humanitarnih 

ali kakih drugih izhodiπË, se zdi, kot da smo ujeti v prefinjeno pretvarjanje, da je 

vojna πe vedno potrebna zaradi nacionalnih ali nadnacionalnih interesov, za “dobro 

vseh”. Kdo te nacionalne in nadnacionalne interese doloËa, je seveda jasno: tisti, ki 

imajo moË (oroæje v rokah) in ki imajo monopol nad javno besedo. Izstop iz tega zaprtega 

kroga sistema vojne je seveda mogoË. Vpraπanje, ki se zastavlja, pa je, za Ëigavo 

in kolikπno ceno, kdaj, v Ëigavem interesu in kako. 

2. Nezaæeleni mir 

Paradigma moderne je zapeËatena, saj je “vojna edini zaupanja vreden sistem, ki 

skrbi za ‘stabilnost in nadzorstvo’ narodnega gospodarstva; je vir politiËne avtoritete, 

ki zagotavlja trdnost vlad; je druæbeno neogibna, Ëe hoËemo zagotoviti nadzor nad 

‘nevarnimi druæbenimi subverzijami in antisocialnimi ruπilnimi teænjami’; opravlja 

neogibno malthuziansko funkcijo; je bila dolgo ‘temeljni nagib in vir znanstvenega in 

tehniËnega napredka’ ...” Tako pravi anonimni znanstvenik (ki si je nadel vzdevek 

John Doe) ‡ astronom, fizik in komunikolog, ki je sodeloval pri pripravljanju ene od 

tajnih ameriπkih razvojnih (vojnih) strategij.

Avtor je ostal anonimen zaradi vrste razlogov: zavezal se je tajnosti raziskave; dva 

od njegove petnajstËlanske raziskovalne skupine sta æe pred koncem raziskave umrla 

zaradi “srËnega napada” in avtor predvideva, da pri tem ni πlo za nakljuËje; Ëlani skupine 

niso poznali konkretnega naroËnika raziskave, niti niso vedeli, kdo bo poroËilo 

uporabljal ... Doe se je odloËil za objavo poroËila, rekoË: “Menim, da je moja odgovornost 

do druæbe, ki ji pripadam, veËja od vsake obveznosti, ki sem jo prevzel nasproti 

skupini”. PoroËilo je objavil v æelji, da bi se odprla javna razprava o “naravi vojne” in 

o “problemu miru”. OdloËil se je, da razkrije resnico o nepredstavljivih posledicah 

“morebitne vzpostavitve miru v svetu” in da javnost seznani z intrigami ameriπke (vojaπke) 

politike. Njegovo delo Report from Iron Mountain 4 , ki je izπlo leta 1967, je temeljnega 

pomena, Ëe hoËemo razumeti danaπnji nedemokratiËni svetovni sistem in populistiËno 

militantnost, ki preæema svetovno druæbo. 5 

Knjiga je πokirala in razburila domaËo (ameriπko) in svetovno javnost in je πe danes 

pomemben vir, ki je nemara napovedal zaËetek konca paradigme vojna. V Ëasu 

raziskovanja tajne skupine (zaËetek πestdesetih) je bila politiËna razreπitev sporov 

med nacionalnimi interesi treh velesil (ZDA, Sovjetske zveze in Kitajske) vse bolj 

moæna, vojaπko interveniranje pa vse bolj nepotrebno. 6 Z medsebojnim soglasjem bi 

velesile postopno razreπile tudi nesoglasja med drugimi dræavami. Nastop trajnega miru 

bi povzroËil spremembo druæbenih ureditev dræav vsega sveta, “in to revolucionarne 

spremembe, kakrπnim po razseænosti v zgodovini ni para”. (Doe, 1969: 37) 

Najvidnejπe spremembe bi bile nedvomno gospodarske zaradi demilitarizacije, 

odprave vojaπke industrije, uniËenja jedrskega in biokemiËnega oroæja itn., sledile bi 


37 

4 Report from Iron Mountain (PoroËilo z Jeklene gore); gora je v dræavi New York in skriva protiatomsko skladiπËe za hranjenje “pomembnih” dokumentov 

πtevilnih “pomembnih” ameriπkih organizacij. V slovenskem prevodu (Nezaæeleni mir, Mladinska knjiga, 1969) izide dve leti za originalom. 

5 Prevodi tovrstnih del v slovenπËino so nedvomno odsev moËne mirovniπke usmeritve v Sloveniji. Doejev prispevek ni edini, ki je danes dostopen 

tudi slovenski javnosti. ©tevilne druge je skozi razliËne eseje uporabil Noam Chomsky in so v slovenskem prevodu zbrani v knjigi Somrak demokracije, 

(1997), Ljubljana: Studia humanitatis; Russell, B. (1959): Common Sense and nuclear warfare. George Allen & Unwin Ltd., London (v 

slovenskem prevodu: Pamet in atomska vojna, (1961), Cankarjeva zaloæba ... 

6 To je bilo vse bolj jasno kljub vojni z Vietnamom in vsakodnevnem “hate speechu” politikov. Kitajska je imela vse veËje moænosti za vstop v OZN itn.

jim spremembe na politiËnem, ekoloπkem, socialnem in kulturnem podroËju; nujna 

rekonverzija vojaπkih poklicev, ki bi jih lahko izrabili v znanstvene namene glede 

industrije, manedæmenta, ekologije, biokemije, zdravstva itn. Nizek udarec za gospodarstvo 

velesil bi bila nedvomno odprava investiranja v obmoËja oziroma regije, ki bi 

jih zlorabili z vojno ... Za “napadene” dræave, tako imenovane primitivne, nerazvite 

in barbarske, pa bi to pomenilo povsem nasprotno ‡ ker ne bi bile nenehno v “vojni” 

in jih ne bi nenehno nadzirala “demokratiËna svetovna oblast”, bi hitreje revolucionirale 

oziroma reformirale notranjo politiËno ureditev ter pospeπile socialne in druge 

spremembe v dræavi. Vojaπke intervencije svetovne vojne elite v Iranu (1953), Gvatemali 

(1954), Libanonu (1985), Vietnamu (1963-1975) pa vse do Haitija (1991) itn., 

so s slogani o “varnostni politiki”, o “miru” in “demokraciji” z metodami tiranije zatrle 

revolucionarna gibanja v tistih dræavah, ki so bile najbolj nemoËne in ki so jih vodili 

diktatorji razliËnih profilov, tako ali drugaËe zavezani ZDA. Vmeπavanje ZDA (pa tudi 


38 

nekaterih dræav EU) v notranjo politiko tako imenovanih nerazvitih dræav zaradi lastnih 

interesov je tem dræavam prineslo predvsem πkodo, ne pa koristi. 7 

Take in podobne ugotovitve je skupina obravnavala s hipotezo o miru na naËin, 

kot so druge skupine pred tem in po tem prouËevale hipotezo o jedrski vojni. Avtorji 

so sestavili neke vrste raËunalniπko igrico (“sistem programiranja”) ‡ oziroma “igro 

miru”, s katero bi lahko za katerikoli primer napovedali, kakπen bo kvantitativni 

vpliv. 8 S pomoËjo te metode je moæno napovedati na primer, kakπne posledice naj bi 

7 Povsem zavajajoËe vse pogosteje, predvsem v Ëasu pridruæevanja Slovenije Natu, prikazuje intervencijo Nata na Balkanu kot izjemno pozitivno in 

edino alternativo za ustavitev MiloπeviÊevih genocidov. Nedvomno je res nekako prepreËila MiloπeviÊevo genocidno politiko, vendar se pri tem pozablja 

na dejstvo, da je Nato hkrati na Balkanu preizkuπal svojo hegemonsko pozicijo (zgreπena bomba na Bolgarijo ‡ sedem kilometrov od Sofije, 

bombardiranje kitajskega veleposlaniπtva v Beogradu, napadu na opozicijsko mesto Novi Sad, bombardiranje televizijske hiπe, kjer je umrlo veË deset 

zaposlenih itn.), svoje novo vojaπko oroæje (o Ëemer priËajo danaπnje izjemno poveËanje obolelih za rakom in drugimi boleznimi pri tamkajπnjih prebivalcih) 

in svojo moænost vdora na “nerazviti Vzhod” in podreditev (“civiliziranje”) tamkajπnjih prebivalcev. Drugo, πe pomembnejπe dejstvo je, da 

je Nato posredoval nekaj let prepozno ‡ πele takrat, ko sta padli Hrvaπka in Bosna, ko je krvavelo Kosovo, ko je bila srbska vojska æe izjemno πibka 

in tako rekoË “na kolenih” zaradi embarga, ko so begunci preplavljali Makedonijo itn. Masaker nad civilnim prebivalstvom je neopraviËljiv in 

nepopravljiv. Medtem ko je MiloπeviÊ igral odprte karte genocidne politike, je Nato posredoval kot “demokratiËna vojaπka velesila”, vendar na 

podobno nehuman in izprijen naËin.

imela sprememba doloËil za sprejem v ameriπke koledæe na britansko ladjedelniπtvo 

ali kakπen uËinek bi utegnil imeti prihod ameriπkih astronavtov na Luno, denimo, na 

volitve na ©vedskem itn. Temeljna ugotovitev avtorjev je bila, da bi trajni mir lahko 

pomenil veËjo nestabilnost svetovnega sistema kot v Ëasu katerekoli vojne dotlej. Svetovna 

vojna industrija je v Ëasu avtorjevega pisanja pomenila okrog desetino vse proizvodnje 

svetovnega gospodarstva. Podatki po hladni vojni kaæejo, da je bilo 35% svetovne 

industrije ter 10% vseh zaposlenih neposredno odvisnih od hladne vojne. 9 Tudi 

razporeditev denarnih sredstev za “zagotavljanje varnosti” je znotraj ZDA vse bolj usmerjena 

le v “obrambo pred tujo vojaπko groænjo” (gradnja protiraketnega πËita, atomsko, 

jedrsko, biokemiËno oroæje itn.). V letu 1986 je na primer vlada ZDA za obrambo 

pred morebitno tujo “vojaπko groænjo” namenila 237 milijard dolarjev, le 18 milijard 

dolarjev pa za obrambo pred ekoloπkimi groænjami. 10 Vojaπki proraËun ZDA je 

nekajkrat veËji kot BDP velike veËine dræav sveta. 

Kaæe, da je v jedru πtudij o miru, od najskromnejπih predlogov (na primer kako 

spremeniti proizvodnjo duπljivega plina v enako proizvodnjo “druæbeno koristnega” 

plina) pa do prefinjenega scenarija o takojπnjem uveljavljanju univerzalnega miru, 

povsod isti in temeljni nesporazum ... “Ta osnovna napaka je v nepravilni trditvi, da 

je vojna kot ustanova podrejena druæbenemu sistemu, ki ga baje brani. »eprav dræi, 

da ‘uporabljamo’ vojno kot sredstvo v rokah nacionalne ali druæbene politike, pa vendarle 

dejstvo, da je neka druæba tako organizirana, da je vsak trenutek pripravljena 

na vojni spopad, po pomenu presega njene gospodarske in druæbene strukture. Vojna 

sama je temeljni druæbeni sistem, v katerem so drugovrstne organizacijske oblike v 

sporu ali v soglasju.” (Doe, 1969: 54-56). Gospodarski, politiËni in pravni sistem so v 

sluæbi vojne in njen podaljπek in ne obratno. 


39 

8 Tehnika igre z mirom je mogoËa tudi z drugimi metodami, rezultati pa se bistveno ne razlikujejo. 

9 Ekonomska enciklopedija (1981): Savremena administracija. Beograd. 

10 Charles W. Kegley jr., Eugene R. Wittkopf: World Politics (1989): Trend and Transformation. St. Martin’s Press, London.


40 

Groænja proti “nacionalnemu interesu” ‡ in ne “ogroæenost” ali “groænja” suverenosti 

ene dræave proti drugi ‡ je najpogosteje ustvarjena, podkrepljena in uporabljena 

z namenom uveljaviti nove zahteve, ki jih ima na vojni temeljeËi sistem. “Vojne 

ne povzroËajo mednarodni spori zaradi interesov. »e primerno in bolj logiËno presodimo, 

bi bolj utemeljeno rekli, da bojevite druæbe terjajo ‡ in zato tudi izzovejo ‡ 

takπne konflikte. Sposobnost, ki jo ima kak narod, da se lahko spopade v vojni, 

pomeni izvrπitev njegove najveËje druæbene moËi.” (Doe, 1969: 57). MoË, ki jo ima ‡ 

opredeljuje najpomembnejπi vidik odnosov med dræavo in dræavljani. 

Report from Iron Mountain z vso resnostjo preudarja, kako naj bi organizirano zatrli 

manjπinske skupnosti in celo vzpostavili suæenjstvo ‡ ki je poveËini prikazano v ugodni 

luËi in naj bi ga imeli pred oËmi kot moænost, ki naj bi bila znaËilna za miroljubni 

svet; dalje, da naj dobi dolgoroËno planiranje ‡ in “budæetiranje” ‡ “optimalnega” πtevila 

Ëloveπkih æivljenj, ki jih kaæe uniËiti z “vroËo vojno”, posebno prednost na seznamu 

vladnih dejavnosti, kot jih je zaËrtala skupina ... Zakaj je vojna tako Ëudovita? Ker 

ustvarja umetno povpraπevanje in vrh vsega ne povzroËa politiËnega problema. Vojna 

in samo vojna lahko reπi vpraπanje zalog. 11 V gospodarstvu si ni mogoËe zamisliti nadomestila 

za vojno tako zaradi njenih vojaπkih kot tudi nevojaπkih funkcij. 12 Vojna 

reπuje brezposelnost ali izkljuËenost v dræavah “napadalkah” ‡ vsak najbolj marginalizirani 

posameznik ima lahko, Ëe sprejme vojaπki poklic, nemudoma zagotovljene osnovne 

æivljenjske pogoje (stanovanje, avto, nadpovpreËno πtipendijo ali plaËo). 13 Poleg 

gospodarskih funkcij pa vojna vse bolj postaja dejavnik druæbene sprostitve in 

vnoviËne razvrstitve druæbenih neopredeljivih napetosti, πe veË, vojna pripomore k 

11 David T. Bazelon (1962): “Politika papirnatega gospodarstva”, Commentary, str. 409. v (Doe, 1969). 

12 Tako imenovani nerazviti svet mora biti nenehno na razpolago: ali mora nenehno sluæiti tako imenovanemu razvitemu svetu (danes predvsem 

ZDA), mora sprejeti vlogo prostovoljnega suæenjstva ali pa ga razviti svet k temu prisili. 

13 Zato je povsem razumljivo, da na eni strani nikoli ne zmanjka æelje/potrebe/nuje po opravljanju tega poklica, da v vojaπkih poklicih prevladujejo 

marginalizirani (na primer temnopolti AmeriËani v bazah Nato ‡ vsaj na “terenu”), ki imajo v povpreËju 20% niæjo moænost, da bi se vkljuËili in participirali 

v zaposlitvenem, izobraæevalnem, zdravstvenem in drugih sistemih.

premagovanju dolgoËasja, k “dogajanju” ‡ happeningu. Tako kot v zgodovini dobiva 

vojna ponovno veËji pomen kot medij, socializator in emancipator (kar lahko oËitamo 

medijem, ki so v napadu na Afganistan prepoznali emancipatorsko funkcijo za afganistanske 

æenske). Poleg tega pa vojaπke funkcije na terenu najverjetneje realizirajo tisti, 

ki bi, Ëe ne bi vstopili v same temelje vojne (obrambna ministrstva, vojaπke univerze 

itn.), pristali na dnu hierarhiËne lestvice (brezposelni, izkljuËeni, neizobraæeni itn.) 

Doe pred petintridesetimi leti zapiπe, da javnost πe ni pripravljena na sooËenje s te 

vrste razpravljanjem, veliko bolj zaskrbljeno bi nemara o tem morali pisati danes, ko 

je tenzija v to smer πe bolj zastrta, odpor proti vojni pa se πe intenzivneje emancipira 

prek emocionalnih, moralnih, torej retoriËnih vpraπanj. Vojna ni zgolj (nacionalno) 

politiËno sredstvo akumulacije (nacionalnih) gospodarskih in drugih interesov, paË pa 

ravno narobe ‡ “vojna pomeni sam temelj ureditev, na katerih slonijo vse sodobne 

druæbe. V jedru slehernega vidnega nasprotja med narodnimi teænjami so dinamiËne 

zahteve samega na vojni temeljeËega sistema, ki terja, da pride obËasno do oboroæenih 

spopadov.” (Doe, 1969: 104). Sodobni druæbeni sistemi so definirani glede na 

“pripravljenost na vojno”; gospodarska in politiËna ureditev sta predvsem posledici 

tega dejstva. 


41 

3. Investiranje v reprodukcijo vojne in sovraænikov 

“Nekateri porazi so v resnici zmage, medtem ko so nekatere zmage sramotnejπe od vsakega 

poraza.” Karl Liebknecht 

Stroπke za vojno danes vse intenzivneje spreminjajo v stroπke za umetno proizvodnjo 

sovraænikov: Ëe se je “obrambno razsipniπtvo” v preteklosti sklicevalo na nabavo 

novih tehnoloπkih in mobilizacijskih strojev (letala, tehniËno orodje, detektorji min, 

protiraketni πËit itn.), pa se v zadnjih desetletjih (poveËanje je jasno vidno tudi po 11. 

septembru 2001) poveËuje troπenje za rereligioizacijo in prepriËevanje prebivalstva,


42 

kdo je in zakaj je potencialni sovraænik. Paradigma vojne mora zagotoviti, da “demokratiËni” 

dræavljani (dobro bi bilo, da bi tudi tisti, ki so prepoznani za teroriste) verjamejo 

vsaj v naslednje predpostavke: da je danaπnji ‡ na vojni sloneËi sistem ‡ edini 

moæen; da nas ogroæa nepregledno πtevilo sovraænikov (vsesploπna ogroæenost); da je 

sovraænika sicer teæko prepoznati, vendar vojaπke in varnostne sluæbe uspeπno skrbijo 

za nenehno odkrivanje (reinkarniranih) sovraænikov. Ker je mir groænja, sovraænik 

pa potreba za obstojeËi “demokratiËni” sistem, je investiranje v odkrivanje sovraænika, 

pa tudi prepriËevanje svetovne javnosti, da je to res sovraænik, in to “pravi sovraænik”, 

pomembnejπe kot sam akt vojne. 

Nujnost vlaganja v utemeljevanje, prepriËevanje in prerokovanje, da je obstojeËi “demokratiËni” 

kapitalistiËni sistem zadnja instanca razvoja, da je demokratiËen, human 

itn., da zagotavlja najveËje moænosti, skrbi za “deprivirane”, sloni na demokratiËnih na- 

Ëelih: svobodi govora, Ëlovekovih pravicah itn. ‡ kar je v 21. stoletju veliko bolj transparentno 

krπeno in v veliko veËji meri kot na primer v Sloveniji v Ëasu socializma 14 ‡ 

je pogoj za ohranjanje paradigme vojne. Pranje moæganov je sicer zagotovljeno z institucionalnimi 

okviri in diskurzivnimi praksami, od izobraæevalne naprej, pa vendar je 

potrebno nenehno skrbeti za “pravilno interpretacijo” obstojeËega sistema, saj so nepriËakovani 

dogodki in reakcije nanje vse manj v skladu s sprejetimi mednarodnimi 

normami (kot na primer z Deklaracijo o Ëlovekovih pravicah). Tudi za druge mednarodne 

pogodbe in sporazume se zdi, da veljajo le πe priloænostno (na primer sklicevanje 

na mednarodne pogodbe, ki so ustavno krπene pri pobudnicah ali podpisnicah teh pogod: 

Pogodba o neπirjenju jedrskega oroæja, Konvencija o prepovedi kemiËnega oroæja 

(1993), Konvencija o prepovedi bioloπkega oroæja, Konvencija o prepovedi protipehotnih 

min (1997), Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (1999) idr.). 

14 Brezposelnost v kapitalizmu pomeni avtomatiËno izkljuËitev iz druæbe, izpad iz druæbenega sistema. Ker so socialna omreæja vse πibkejπa in 

nevarnost izgube zaposlitve vse veËja, druæinske vezi vse bolj razrahljane, pridobitev nove zaposlitve vse teæja, je s tem tudi vrnitev v druæbo oziroma 

vkljuËenost vanjo vse teæje dosegljiva.

Chomsky na podlagi razliËnih dokumentov iz Ëasa hladne vojne odkriva logistiko ustvarjanja 

in reproduciranja sovraænika, ki se od danaπnjih bistveno ne razlikuje: “Izogibati 

se moramo pogajanjem ‡ razen kot sredstvu za pomiritev javnega mnenja ‡ ker bi 

kakrπenkoli dogovor zrcalil sedanjo realnost in bi bil zato za ZDA in preostali svobodni svet 

nesprejemljiv, Ëe æe ne poguben ... Da bi dosegli temeljne cilje, moramo premagati πibkosti v 

naπi druæbi, denimo, pretirano in nenehno odprtost duha, pretirano strpnost in nestrinjanje med 

nami. NauËiti se bomo morali razlikovati med potrebo po strpnosti in potrebo po praviËnem zatiranju, 

bistveni potezi demokratiËne poti.” (V Chomsky, 1997: 163). Dokumenti odkrito pozivajo 

k nestrpnosti, pozivajo k manipuliranju z javnim mnenjem itn. znotraj “demokratiËne” 

ZDA. V skladu z iskanjem sovraænika se razbohoti tudi retorika Mi diskurza: 

“Na pohodu je monolitna in brezobzirna zarota, ki nas hoËe uniËiti.” (Kennedy); “Cesarstvo 

zla, to je æariπËe zla v naπem Ëasu, ki poskuπa zavladati svetu.” (Reagan); “Svoboda in strah, 

pravica in krutost, so bile vedno v vojni, in vemo, da Bog ni nevtralen.” (Bush). 

Vojna paradigma potrebuje nevarnost, nestabilnost in ogroæenost: obstoj zunanje 

nevarnosti je bistvenega pomena tako za druæbeno kohezijo kot za privolitev v politiËno 

oblast. Nevarnost mora biti verjetna, njen obseg pa v sorazmerju s kompleksnostjo 

ogroæene druæbe in mora vsaj zbujati videz, da grozi vsej druæbi. Skladno z dogodki 

in uËinki hladne vojne je razumljivo, da je bila varnostna politika (ali kar politika 

Nata) le πibko povezana z varnostjo, paË pa predvsem z iskanjem sovraænika, kar 

zapiπe tudi Chomsky (1997): “Groænje so si redno izmiπljali na podlagi neznatnega dokaza 

in v najboljπem primeru so bile malo verjetne. Po drugi strani pa se niso menili 

za pomenljive potencialne groænje. ©e pomembnejπe dejstvo je, da je politiËno vodstvo 

spodkopavalo moænosti za politiËni sporazum in krepilo spore na podroËjih, kjer 

bi lahko pripeljali do pogubne atomske vojne, in se ji je vËasih povsem pribliæal ‡ denimo, 

na Srednjem vzhodu. Ti dosledni vzorci so nesmiselni ob predpostavki, da varnostno 

politiko vodi prizadevanje za varnost ... Tako nismo imeli nobene ‘prave 

izbire’, ko smo napadli Juæni Vietnam, vrgli demokratiËno kapitalistiËno vlado v Gva- 


43


44 

temali leta 1954 in obdræali vlogo morilskih gangsterjev v daleË najobseænejπih mednarodnih 

teroristiËnih operacijah v zgodovini proti Kubi v 60. letih in proti Nikaragvi 

v vseh 80. letih, ko smo poskusili ubiti Lumumbo in ustoliËili ter ohranjali surovo in 

podkupljivo Mobutujevo diktaturo, podpirali Trujilla, Somozo, Marcosa, Duvaliera, 

juænoameriπke generale, Suharta, rasistiËne vodje Juæne Afrike in mnoæico drugih 

veËjih kriminalcev itn., itn.” ZDA (in Nato) so æe v Ëasu hladne vojne s pretvezo “varnostne 

politike” zatirale demokratiËna gibanja in podpirale diktatorje. Tudi po hladni 

vojni so termin “varnostna politika” zlorabljali za naslove konferenc, na katerih ZDA 

z drugimi “civiliziranimi” dræavami ustvarjajo nove nepotrebne in nehumane vojaπke 

intervencije, na kar opozarjajo πtevilni aktivisti, ki se na ulicah in prek lastnih konferenc 

odzivajo na svetovno vojno elito. 15 

ZDA skupaj s trdnjavo Evropo tokrat (drugaËe kot v hladni vojni) igra obe igri 

hkrati, je tista, ki vojno povzroËa in jo prepreËuje, je napad in obramba, agresor in 

mirovnik, v ofenzivi in defenzivi. Nevidni ali navidezni sovraænik je vse prej kot obstojeË, 

vendar se ga kljub temu nenehno in neutrudno definira, njegove lokacije so 

fleksibilne in nikdar ulovljive, njegova zunanjost sicer trenutno bradata in veËpersonalna. 

Vsak “tuj” dotik ZDA je usoden in ogroæenost najveËja glede na celotno zgodovino 

in ne glede na teritorij, pa naj gre to za dokumente iz hladne vojne ali dokumente 

nastale po 11. septembru 2001. Danaπnje ameriπke analize, strategije in akcije so le 

slaba kopija tistih, ki so jih pred pol stoletja uprizarjali drugi strategi, politiki in vojaki, 

le da so morda danaπnje za odtenek boj “magiËno kredibilne”. Napasti namiπljenega 

sovraænika v eni gospodarsko, politiËno in socialno najbolj krhkih in “ranljivih” 

druæb je vse prej kot tvegano. Previdnost je odveË, napake pa (bombardiranje RdeËega 

kriæa v Afganistanu, podoben scenarij, kot so ga ubrali na Balkanu ‡ bombe z zgreπenimi 

cilji na primer na Bolgarijo, na civilno prebivalstvo, kitajsko veleposlaniπtvo, 

15 Glej GregorËiË, M. (2002): “Against the Nato Tyranny: Munich 2002” (Proti tiraniji Nata: München 2002), from 10 march 2002, blue vol 

II, #24 in Eyewitness Archive on http://www.bluegreenearth.com/.

televizijsko hiπo itn.) nakljuËne in, kot kaæe, za javnost opraviËljive, Ëetudi vojne za sabo 

pustijo predvsem civilne ærtve (æenske, otroke, ostarele, bolne itn.). 16 

Svet je æe dovolj negotov in nevaren, da si zlahka izmiπljajo domnevne varnostne 

razloge in z njimi upraviËujejo politiko, sprejeto iz drugih razlogov, nato pa jo sprejmejo 

kot stvar vere, znanih potez dræavniπke modrosti in prakse intelektualnih krogov 

(Chomsky, 1997: 179). Tudi zato je paradigma vojne tako trdno zasidrana v vsakdanje 

æivljenje in tako teæko nadomestljiva. 

4. Paradigma miru 

Namesto vpraπanj in konceptov demilitarizacije in razoroæevanja moramo najprej 

ugotoviti, ali sploh æelimo nadomestiti strukturo vojne. »e se strinjamo s tem, da æelimo 

“trajen mir” ali vsaj teæimo k njemu, potem moramo premisliti, katera nova nevojna 

struktura bi lahko zagotovila stabilnost druæbe. Kako se sooËiti s poglavitnimi 

posledicami nove strukture, kajti katerakoli ne-vojna struktura bo avtomatiËno pomenila 

manjπanje neenakosti, saj nobena velesila ali dræava (kot, denimo, ZDA) ne 

bo veË mogla na kolonialistiËne ali teroristiËne naËine vdirati v æelena obmoËja in jih 

osvajati, ne bo mogla ohranjati razlik znotraj in zunaj svojega teritorija ali jih veËati. 

Kaj takrat, ko bodo nenadoma koncepti in razvojni programi velikih “varnostnih” in 

“regulacijskih” korporacij kot, denimo, Razvojni program Zdruæenih narodov 

(UNDP) 17 , Svetovna banka (WB), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in drugi, 

ki so danes nerealne strategije (ali zaradi kozmetiËno-moralnih ali zaradi naivnoreformistiËnih 

namenov), moæni ali celo izvedljivi? 


45 

16 Nato naËrtno napada civilne cilje: Jose Luis Morales, “Spanish Fighter Pilots Admit NATO Purposely Attacks Civilian Targets”, 14. junij 1999 

Articulo 20 (Spain-weekly); Renee Sams, “Truth remains casulty of war on Yugoslavia”, The New Worker (UK), 7. julij 2000; Patrick Smyth, 

“Kosovo’s 100,000 Serbs live in an ‘open prison’”; The Irish Times (Ie), 4. julij 2000; Jeremy Scahill, “Cleansing Serbs in Kosovo”, The Nation 

(US),10. julij 2000; Wang Hao, “Freedom of press, freedom to lie?”, China Daily (Cn), 29. junij 2000; Charley Reese, “If there’s to be any real 

hope of peace, NATO has to go ...” Orlando Sentinel (US), 9. marec 2000 ... 

17 O tem piπe tudi svetovno PoroËilo o Ëlovekovem razvoju 1994 (Human Development Report 1994, UNDP, New York), ki predpostavlja, da sta 

stabilnost in varnost mogoËi πele tedaj, ko ne slonita veË na vojaπki varnosti in stabilnosti, temveË na zdravstvu, sociali, okolju, Ëlovekovih potencialih 

in kreativnosti itn.


46 

Ko se spraπujemo, s kakπnimi sredstvi bi se najbolje pripravili na nastop trajnega 

miru, je moæno odgovoriti, da bo nemogoËe prevzeti odgovornost za odpravo vojne 

paradigme vse dotlej, dokler ne bomo, prviË, natanËno vedeli, s Ëim jo nameravamo 

zamenjati, in drugiË, dokler ne bo zagotovljeno, da bodo institucije, zamiπljene kot 

nadomestilo za vojno, uspeπno izpolnile svoj namen, torej da bodo zmogle zagotoviti 

obstoj in stabilnost druæbe. Russell (1961) vidi reπitev v ustanovitvi mednarodne organizacije 

z izvrπno oblastjo; πtevilni avtorji zagovarjajo demilitarizacijsko politiko kot 

prehod k “miru”; Doe (1969) vidi nadomestilo za vojno v institucijah, ki bi prevzele 

nevojaπke funkcije (na gospodarsko-socialnem, politiËnem, ekoloπkem, kulturnem in 

znanstvenem podroËju), UNDP vidi alternativo v poveËevanju pomena nevojaπke infrastrukture 

(varnost na socialnih podroËjih). Za vse omenjene alternative je bolj ali 

manj znaËilno, da πe vedno ostajajo v kapitalistiËno-militaristiËnem horizontu in so 

zato po mojem mnenju bolj ali manj pogubna alternativa. Tudi druge alternative, ki 

bi si jih lahko zamislili, so bolj ali manj utopiËne: Ëe velikim organizacijam, kot je 

OZN, ne uspe prepreËiti vojne, prepreËiti ali vsaj vidno ublaæiti umrljivosti otrok v 

tako imenovanem “tretjem svetu”, prepreËiti humanitarnih katastrof v dræavah v vojni, 

prepreËiti ali ustaviti πiritev aidsa v Afriki itn. (nedvomno vse naπteto poskuπajo, 

vendar je njihovo posredovanje po moji oceni πe vedno veliko preskromno, nikakor 

pa ne spremeni trenda ‡ denimo, umrljivosti), to ne bi uspelo niti neki novi instituciji 

na mednarodni ravni, Ëe bi bila πe vedno umeπËena v paradigmi vojne. 

Ali bi bilo to mogoËe znotraj nove ne-vojne paradigme? Moja predpostavka je paradigma 

miru, ki pomeni nadomestitev strukture vojne s strukturo miru ‡ “proces 

demontiranja vzorcev vojaπke miselnosti na vseh ravneh, od miπljenja do æelezja, ter 

vzpostavljanje odnosov na naËelih kulturne razliËnosti, dialoga in nenasilja” 18 . Toda 

kako? Temeljno vpraπanje ni, ali namesto investiranja v vojsko, vojaπko industrijo, 

tehnologijo, medicino, birokracijo itn. investiramo v “produkcijo miru”, “enakost” ali 

produkcijo naravnega ravnovesja, industrijo farmacije in zdravstva, tehnologijo strp-

nosti in kulturnih posebnosti ali tehnologijo eksperimentiranja na podroËjih, kjer je 

to najbolj potrebno, kot na primer industrijo (de)institucionalizacije 19 itn. Alternativa 

je takojπnja odprava/izniËenje vojaπke strukture na vseh ravneh in vzpostavitev strukture 

miru ‡ na vseh ravneh (kar bi avtomatiËno pomenilo tudi strukturo enakosti, 

dialoga itn.). 

Prva od moænosti paradigme miru bi bila moæna znotraj institucionalnih ravni. »e 

bi katerakoli “nova” institucija tako hitro in “uËinkovito” posredovala, denimo, pri 

naravni nesreËi v Afganistanu v marcu 2002, kot je ZDA hitro, brez premiπljanja “iztrebila” 

tako imenovane teroriste v Afganistanu prav tako spomladi 2002, bi ne priπlo 

do humanitarne katastrofe. Drug primer ali alternativa bi bila instalacija strukture 

“enakosti” v nacionalne, predvsem pa nadnacionalne ravni. MilitaristiËna struktura 

od posameznih dræav (ki niso v vojni) danes zahteva do 10% BDP (Nato od Slovenije 

terja 2.3% BDP) za “varnost in stabilnost”, nova ne-vojna stuktura (na primer temeljeËa 

na enakosti, miru itn.) pa bi ta denar investirala v politiko izenaËevanja dohodkov 

med dræavami in dræavljani, v zagotavljanje Ëlovekovih pravic vseh, skrbela bi za 

vzpostavitev enakih pogojev preæivetja na Vzhodu in Zahodu itn. 20 

Znotraj teh dveh alternativ se mi zastavlja vpraπanje, ki ga na tej toËki puπËam v 

premislek: ali je ne-vojna paradigma mogoËa z reformo obstojeËih institucij ali z nastankom 

novih institucij ali pa izven institucionalnih okvirov? Vsaka institucija porabi 

velikanska sredstva za ohranjanje sebe in ne za uresniËevanje svojih namenov. Ravno 

to, vsaj tako se zdi, so presegle institucije vojne: po eni strani so velikanske koliËine denarja 

res zapravile za raziskovanja in konferenËniπtvo, za prepriËevanje javnosti o name- 


47 

18 Hren, M. (1991): “Za koga je pripravljena umreti dræava”. V zborniku Grizold, A. et al. (1991): Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost, 

Znanstveno in publicistiËno srediπËe d.o.o. Glej tudi: KuzmaniÊ, T. (1991): “Mirovno ‡ demilitarizacijski konflikt”, prav tam. 

19 Institucionalizacija in birokratizacija zasuænjujeta Ëloveka, spodbujata tekmovalnost, karierizem, kar ekonomisti, sociologi in politologi razumejo 

kot neizogibno potrebo po “odliËnosti” Ëe ne celo “civiliziranje”. Institucija onemogoËa in ubija kreativnost in posameznost, posebnost Ëloveka. 

20 ZDA bi pri tem utrpele veliko πkodo na raËun nafte na Vzhodu, dræave Vzhoda pa dosegale hiter napredek v gospodarskem in socialnem razvoju, 

pri Ëemer bi morala nova struktura paziti na enakost znotraj Vzhoda, da se ne bi ponovila zgodba Zahoda.


48 

nu vojaπkega posredovanja itn., po drugi strani pa so “uËinkovito”, “nepremiπljeno” in 

izjemno “hitro” (vse seveda miπljeno v negativnem smislu) posegle v posamezno dræavo 

in jo popolnoma uniËile. Posledice vojne za posamezno dræavo so se vedno kazale na 

vseh druæbenih ravneh, nekatere so okrevale desetletja, nekatere niso nikoli dosegle miru 

in stabilnosti (to velja predvsem za dræave, iz katerih so v devetdesetih ljudje mnoæiËno 

emigrirali). Kakπna vrsta institucije ali kakπna druga oblika vzpostavitve strukture 

bi lahko bila tako “uËinkovita”, “nepremiπljena” in “hitra” ‡ tokrat v pozitivnem smislu 

‡ da ne bi imela pomislekov za nujno posredovanje na “ogroæenem” obmoËju bodisi 

zaradi naravnih katastrof ali zaradi drugih druæbenopolitiËnih razmer? 

KratkoroËno alternativo paradigme miru lahko iπËemo v popolni preobrazbi dræavnih 

aparatov in svetovnega aparata v tej smeri, da se temelje obstojeËe strukture vojne 

popolnoma nadomesti s strukturo miru, pri Ëemer bi nedvomno velik del pogoltnila 

entropija teh aparatov, pa vendarle bi bila destruktivnost sistema samega veliko 

blaæja in manjπa. Razvojne scenarije ne gre omejiti le na zaprt nacionalni horizont, 

paË pa potrebujemo skupne razvojne scenarije, namesto elitistiËnega soglasja πiroko 

druæbeno soglasje, namesto nacionalnega svetovno, pri Ëemer nimamo v mislih “civiliziranih” 

(v smislu Busheve in Ruplove terminologije), paË pa vse tako imenovane 

sprte ali neodvisne (nevtralne) “strani”. PriËujoËi kapitalistiËni sistem se lahko kot izkoriπËevalski 

parazit veËine ohranja ali pa pade ob novih bliæajoËih se vojnah, v katerih 

lahko vse (vele)sile in posamezniki (“teroristi”) uporabijo vsa razpoloæljiva sredstva, 

od biokemiËnega oroæja do atomskih bomb. UniËenje sistema je preprosto, korigiranje 

sistema v dobro vseh in vsakogar pa kratkoroËno zahteva gospodarsko stagnacijo 

(ne pa tudi socialne, kulturne, okoljske stagnacije) ali pa vsaj nestabilnost, pri Ëemer 

zgubijo le najbolj elitni giganti sveta, najveË pa pridobijo tisti, ki so na robu preæivetja 

in podvræeni sistematiËnemu veËstoletnemu zatiranju in krπenju osnovnih Ëlovekovih 

pravic. Te vrste razmiπljanje nedvomno simpatizira z utopijo idealne druæbe, 

“anarhija, v kateri noben posameznik ali nobena skupina ne omejuje drugih”. 21

Vsaka opisanih moænih alternativ je sicer destruktivna za obstojeËo kapialistiËno 

svetovno ureditev, vendar odpira ali vsaj puπËa moænosti za novo svetovno ureditev, 

ki dopuπËa zmanjπevanje neenakosti, odpravo posredovanja z vojaπkimi sredstvi itn. 

Vpraπanje, kje so resursi ali Ëloveπki potenciali, ki bi to spremembo znali misliti, 

premisliti in izpeljati, se mi ne zdi tako teæavno. Mnoæice aktivistov se veËajo in se s 

svojimi telesi postavljajo proti policijskim in vojaπkim “buldogom”, zato da svet seznanjajo 

s svojim sporoËilom. Aktivisti niso le mladina, πtudentarija ali najstniki, ki bi si 

æeleli le “malo spolitiziranega æura” ali “razstekljevanja” ulic, kot to ugotavljajo novinarji, 

22 paË pa aktivistiËne vode vsebolj polnijo tudi starejπi, intelektualci, kulturniki, 

delavci idr. Kdo bi revolucioniral zarjavelo okostje duπljivega svetovnega sistema in 

kako, πe zdaleË ni tako problematiËno kot vpraπanje, kdaj bi to priloænost lahko izkoristili. 

Hegemon se svojemu prestolu ne namerava odreËi, dokler ne uporabi vseh 

sredstev za ohranitev sistema. K premisleku bi ga lahko prisilile le “izredne razmere”, 

ki bi jih najverjetneje narekovalo (druæbeno) okolje. 

»e je takπno razmiπljanje utopiËno, pa je potrebno vsaj iz dveh razlogov: Ëe bi do 

“trajnega miru” ‡ h kateremu baje teæimo ‡ le priπlo samo po sebi; ali Ëe bi atomske 

vojne in biokemiËno uniËenje pokonËali strukturo in infrastrukturo obstojeËega sistema; 

ali pa Ëe bi okoljske katastrofe zaradi nepremiπljenega izrabljanja in izkoriπËanja 

ter onesnaæevanja terjale novo osnovo, strukture in cilje svetovne ureditve zgolj iz 

preæivetvenih razlogov. Bi v takem primeru gradili na napakah obstojeËe strukture, se 

je oklepali kot edine moæne ali bi poskusili misliti novo? Takπno razmiπljanje ni potrebno 

iz idealistiËnih nagibov, paË pa zaradi nevarnosti uniËenja z atomskim oroæjem, 

kar Russell poimenuje “hoja ob robu vojne”, saj lahko vojno povzroËi ali sproæi en 

sam posameznik ali manjπa skupina, ki ima dostop do destruktivnih resursov, ker so 


49 

21 Buchanan, J. (1975): The Limits of Liberty: Between Anarchy and Leviathan, Chicago. 

22 Primer poroËanja o “varnostni konferenci” v Münchnu glej tudi GregorËiË, M. (2002): “PoroËanje Dela o nenasilju v Münchnu”. Medijska 

preæa. (Zima 2002) Mirovni inπtitut, str. 4-5.; GregorËiË, M. (2002): “München 2002 ali kakπen je videz demokracije”. VeËer (Sobotna priloga, 

16. februar 2002), str. 38.

se “razoroæevalne tekme” do danes pokazale za neuspeπne; ker nas æe naravno okolje 

opozarja na moænost ekoloπke katastrofe zaradi egoistiËnega izkoriπËanja in uniËevanja 

itn. 

Ne trdim, da je lahko odgovoriti na vpraπanja, ki bi nam jih zastavili skeptiki glede 

miru, ali preprosto postaviti nov in nezmotljiv sistem ali izumiti enaËbo miru. Nedvomno 

pa je potrebno odpirati te vrste konkretno in abstraktno razmiπljanje, kar je 

eden od korakov h kontekstu, kateremu niti svetovna niti slovenska javnost πe ni namenila 

resne javne razprave. 


50 

5. Odgovornost je v Tvojih rokah 

Slovenski politiki v pro/kontra Nato zastavljenem horizontu neupraviËeno zapravljajo 

Ëas, energijo in denar dræavljank in dræavljanov. Prav tako je javnosti (ne)posredno 

odvzeta pravica, da bi bila informirana in da bi soodloËala o vsem, kar delajo “rahloËutni 

mojstri razmiπljanja” v njenem imenu s posladkanimi in hinavskimi povabili 

k javnim razpravam o prikljuËevanju Natu, medtem ko se njim samim o tako “prestiænih” 

vpraπanjih sploh ni bilo treba odloËiti in zdaj kot psi Ëuvaji Ëakajo na povabilo 

v Pragi. Pri tem poskuπajo z vsemi sredstvi “spreobrniti” javno mnenje tudi z 

nedemokratiËnimi potezami, tako da prepreËujejo objave raziskav javnega mnenja, 

urgirajo pri posameznih voditeljih oddaj in cenzurirajo prispevke itn. 

Glavna zavajajoËa napaka slovenske politike je vnoviË taka kot pri vseh “spornih” 

vpraπanjih, ki jih zastavi prebivalcem: namesto resnih razmiπljanj in razprav o razvoju 

Slovenije namenja vso pozornost iskanju nadomestka za zgodovinski zaostanek, za zagotovitev 

identitete in odliËnosti Slovenije ‡ “Slovensko vkljuËevanje v Nato je treba videti v 

kontekstu naπega zgodovinskega razvojnega zaostanka” 23 ‡ “civiliziranje” zgolj zaradi æelje 

po Ëlanstvu ‡ “Slovenija bo zaradi æelje po vstopu v Nato krepila, ohranjala visoko stopnjo 

varovanja Ëlovekovih pravic in v tem okviru ustavno doloËene zaπËite narodnih 

skupnosti” 24 ‡ in strategijam za vËlanitev v ekskluziven klub elitnih dræav, kjer je Nato kot

gospodarska moænost ‡ “Ëlanice Nata, kot gospodarski ekskluzivni klub najbolj razvitih 

dræav sveta, imajo dostop do kapitalskih trgov in resursov, finanËnih, ki veljajo le za 

njih, za nikogar drugega”. 25 Arogantno in izjemno pavπalno argumentiranje politikov za 

vstop je mnogo bolj spodbudilo nasprotovanje vstopu pri veËini prebivalk in prebivalcev, 

kot pa so se proti vstopu prizadevali strokovnjaki in strokovjakinje in aktivisti in 

aktivistke s konferencami, izjavami za medije in uliËnimi akcijami. 

Poleg popolnoma napaËnih predpostavk za vstop, ki niti ne obravnavajo ciljev in 

moænosti znotraj organizacije, v katero æelijo slovenski politiki vkljuËiti Slovenijo po 

vsej sili, so si utrdili πe nove, civilne barikade. Slovenski politiki so, posnemajoË ameriπki 

primer (legitimnega “sovraænega” Odbora za strateπki vpliv 26 , ki je pomagal “reinkarnirati 

sovraænika”, omogoËil nove vojne v Afganistanu in na Bliænjem Vzhodu, 

poboj tisoËev civilistov in povzroËil nove migracije prebeænikov, ki v nevzdrænih razmerah 

brezupno iπËejo pribeæaliπËe v “demokratiËnih dræavah”), sestopili med smrtnike 

(v civilno sfero) z ustanovitvijo Odbora za Nato 27 . Odborniki “odæirajo” edini instrument, 

orodje, kanal, prek katerega dræavljanke in dræavljani lahko vsaj posredno 

soodloËajo o nadaljnjem razvoju dræave. 

»etudi odmislimo nasilno in histeriËno prepriËevanje slovenskih politikov, smo kot 

sodræavljani svetovnega sistema odgovorni za dogajanje v kateremkoli delu sveta. 


51 

23 Predavanje Dimitrija Rupla na Fakulteti za druæbene vede z naslovom “Kultura, multikulturnost, globalizacija in terorizem”, (19. december 

2001), dostopno na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) http://www.sigov.si/mzz/. 

24 MZZ prav tam. 

25 Publicist Petan, Javna razprava v parlamentu (16. januar 2002). 

26 Urad je Rumsfeld ustanovil takoj po 11. septembru 2001, namen urada pa je bil πiriti laæne informacije tuji in domaËi diplomaciji po vsem svetu, 

kar bi omogoËilo “upraviËeno” vojaπko posredovanje Amerike v katerikoli dræavi, ki bi se jim zdela “interesantna”. Po nekaj mesecih je bil urad zaradi 

nedemokratiËnosti ukinjen, ustanovitelj in sodelavci urada niso utrpeli nikakrπnih preverb ali pojasnjevanja ... 

27 Slovenski odbor za Nato je konec januarja 2002 ustanovila slovenska politiËna elita. Razen ustanovitve in samokritike (predvsem Ëlanov SDS, 

da odbor πe ni pripravil nobenih konkretnih propagandnih sporoËil za javnost, da sploh πe ni podal argumentov itn.), je odbor najslabπi pro-Nato 

proklamator, Ëeprav je nastal prav s tem razlogom. V Ëasu pisanja (konec marca 2002) ima druπtvo najmanj informativno spletno stran ‡ preveri 

na: http://www.son.s5.net/. Tako bi ga veliko bolj kot Odbor za Nato lahko prepoznali kot mehanizem ODPORA ‡ saj se trudi, da ne bi naπel 

morebitnih prepriËljivih razlogov za vstop.


52 

Vpraπanje, kako lahko Nato opraviËi, da je bil med tako imenovanim “humanitarnim 

bombardiranjem” 28 v Jugoslaviji vsaka tretja ærtev otrok, je hkrati naslovljeno tudi na 

nas: kako lahko mi opraviËimo sebe, da na vojne ne reagiramo, Ëe pa æe, pa nikakor 

ne dovolj prepriËljivo, saj so vojne del svetovnega vsakdana veËine druæb? “»e naj 

kdo za koga umre, potem naj umre dræava za Ëloveka. Naj umre njen delËek, ki poære 

5% celotnega druæbenega prihodka njenih dræavljanov in dræavljank, tisti delËek, ki 

je namenjen smrti ‡ Ëloveka. Naj umre institucija vojske.” 29 S smrtjo institucije vojske 

pa moramo pokopati πe vojno miselnost, vojni diskurz, teænjo po integraciji v klub 

“moËnih” na raËun “najπibkejπih”, prevzeti odgovornost za destrukcijo velikega dela 

sveta za blaginjo doloËenih pripadnikov bogatega sveta itn. 

Chomsky leta 1969 v eseju Odgovornost intelektualcev naslovi nase in vse intelektualce, 

ki so mirno in neprizadeto opazovali grozote, ki so jih zagreπile njihove vlade, 

vpraπanje: “Kaj sem storil?” Kot pravi, “ustvarjamo in preævekujemo ali toleriramo 

prevare, ki bodo opraviËevale naslednjo obrambo svobode. Samo tisti, ki so se sami 

pripravljeni upreti avtoriteti, kadar pride v nevzdræno nasprotje z njihovim osebnim 

moralnim kodeksom, samo tisti imajo pravico obsojati blagajnika koncentracijskega 

taboriπËa.” (Chomsky, 1997: 44). 

28 http://csf.colorado.edu/agfrank/natokosovo/msg00156.html ‡ Nato’s war of agression against Yugoslavia. 

29 Hren, prav tam.

Bojan Radej * 

Vojna kot zadovoljevanje potreb 

V prispevku prouËujem vojno kot instrument za reπevanje temeljnega ekonomskega 

prepada med potrebami in resursi. IzhodiπËe razmiπljanja opiram na znano misel 

Carla von Clausewitza, da je vojna nadaljevanje mirnodobne politike z vojaπkimi 

sredstvi. Politika je torej instrument za reπevanje temeljnega ekonomskega prepada 

(TEP) med potrebami in resursi. O varnosti z ekonomskega staliπËa govorimo kot varnosti 

dostopa do razvojnih priloænosti, preskrbe s surovinami, varovanja konkurence, 

premoæenja in naloæb itn. Minimalno potrebno varnost ekonomskega razvoja naj doloËajo 

potrebe vladarja za uresniËitev skupnostno najbolj sprejemljive med razpoloæljivimi 

razvojnimi paradigmami za reπitev TEP. 

Konvencionalna ekonomika druge polovice 20. stoletja je bila prepriËana, da bo gospodarska 

rast z vzporednim zviπevanjem kupne moËi ekonomskih akterjev in skupnosti 

hkrati z materialno bogatitvijo olajπevala tudi zadovoljevanje vse veË novih osnovnih 

potreb. V resnici smo z materialno bogatitvijo povzroËili negativne socialne in okoljske 

posledice. Materialni napredek dolgoroËno ni nujno trajnosten. Zato ni nujno, da uspe 

materialno bogatejπim dræavam bolje zadovoljiti osnovne potrebe ljudi kot revnejπim. V 

dobesednem pomenu je gospodarska rast ekonomska le, dokler njene sicer pojemajoËe 

koristi presegajo njene sicer naraπËajoËe stroπke. Ker stroπkov rasti ne merimo, ne more 

biti nihËe prepriËan, da zdajπnja gospodarska rast v resnici ni neekonomska (Daly, 1987). 

Tinbergen in Hueting (1992) sta pri analizi nizozemskega BDP ugotovila, da aktivnosti, 

ki ustvarijo 30% BDP, prispevajo 70% k razvrednotenju okolja; v ZDA je na primer od 

53 

* Dr. Bojan Radej je ekonomist na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ter asistent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 

54 

vseh izËrpanih naravnih virov kar tri Ëetrtine neobnovljivih; od vseh naËrpanih le 6 

uteænih odstotkov konËa kot blago, drugo so odpadki (Ayres, 1989). 

»e ekonomsko enoto pri pridobivanju materialnih dobrin poslovna rast zanima 

bolj kot obvladovanje ekonomske redkosti, zaostruje ne le biofizikalne omejitve, ki jih 

postavljata preostala zaloga naravnih virov, ampak tudi psiholoπke, predvsem sprejemljivosti 

za razvrednotenje okolja. Ko s kopiËenjem gospodarske blaginje negativne 

uËinke nase prevzemata in absorbirata socialni in okoljski sistem, kar pa ima svoje 

meje, ko postane akumulirani socialni in okoljski stres previsok, bi bilo treba premisliti 

razvojno paradigmo. Predvsem bi kazalo preveriti, ali je prispevek aktivnega razvojnega 

dejavnika (gospodarski, socialni ali okoljski kapital) k blaginji zadosten, da 

vsaj odtehta morebitno razvrednotenje drugih virov blaginje. 

Nobelov nagrajenec (za knjiæevnost, 1950) in mirovnik Bertrand Russell je razlikoval 

upraviËene vojne od neupraviËenih. Kot upraviËeno je opredelil uporabo sile, 

Ëe jo zakonito ukaæe nevtralna avtoriteta v sploπnem interesu in ne prvenstveno v interesu 

nasproti si stojeËih strank (Sanderson, 1961). Kadar gre za preæivetje, se ne 

razreπuje le preæivitveni konflikt dveh, ampak se predvsem preverja vitalnost akterjev 

v konfliktu, za kar obstaja πirπi, preæivitveni interes ‡ Russellova nevtralna avtoriteta. 

Vendar pa je vojna hkrati skrajno preæivitveno orodje, ker uniËuje Ëloveπke 

resurse, ki si edini lahko domislimo drugaËnih naËinov za zadovoljevanje potreb in 

obvladovanje razvojnih danosti. Zato si skupnost kot ekonomska enota ne more privoπËiti, 

da bi brez konca nasilno reπevala preæivitvene konflikte. Ekonomsko reπevanje 

TEP kot upravljanje z resursnimi danostmi je najmanj nasilno, ker se ekonomski 

akterji objektivnim omejitvam podredimo z izboljπanim sodelovanjem pri doloËitvi 

prednostne lestvice za zadovoljitev osnovnih potreb. 

V prispevku poskuπam pokazati, da vojne, v katere so vpletene gospodarsko bogate 

dræave, niso preæivitvene, ampak strukturne, to je, povezane s prerazdelitvami ekonomske 

moËi zaradi preobraæanja industrijske razvojne paradigme v trajnostno. TEP

je uporabno teoretsko izhodiπËe za prouËevanje vojne, ker vrednote relativne ekonomske 

redkosti relativizira, ko prikaæe biofizikalno in druæbeno pogojenost za razumevanje 

razvojnih danosti kot omejitev ali kot priloænosti. Razvojnih danosti ne obËutimo neposredno, 

ampak πele kot druæbene refleksije biofizikalnih danosti, ki jih doloËajo 

druæbene danosti: praviËnost, sposobnost sodelovanja, doseæena blaginja in pretekli 

vzorec njenega doseganja (zlasti razmerje med ritmom uporab kapitala z ritmom njegove 

obnove) itn. Zato miroljubno reπevanje TEP zahteva poleg fiziËne razpoloæljivosti 

tudi upoπtevanje druæbene podlage in alternative. V takπnem miselnem okviru bi 

vojne, v katere so vpletene bogate dræave, obravnavali kot znamenje nadvlade vrednot 

ekonomskega pomanjkanja in ideologije, ki daje prednost neustvarjalnemu ekonomskemu 

razvoju. 


55 

1. Dejavniki ekonomsko pogojenega nasilja 

Oroæje je pomemben izdelek v mednarodni menjavi in v upravljanju sploπne gospodarske 

konjunkture 1 . Vojaπki gospodarski kompleks se je z naraπËanjem preobrazil 

v samosvoje vojno gospodarstvo, kjer oroæje ni veË le stvar proizvodnje, ampak vedenja 

in urejanja povsem druæbenih vpraπanj 2 . OdloËanje o vojaπkih zadevah zato praviloma 

ni neposredno dostopno javnosti, kar povratno ovira tehtanje ekonomskih alternativ, 

predvsem o relativnem pomenu dræavne varnosti za celotno blaginjo posameznikov. 

Vladar ima vedno na voljo razvojno paradigmo, ki jo lahko suvereno uresniËi, 

vendar ni nujno, da mu je najljubπa, niti, da je nenasilna; ali pa jo lahko uresniËi 

nenasilno, vendar pa lahko to zahteva, da ærtvuje preferenco v prid “volje ljudstva” itn. 

Razvojna uspeπnost ekonomsko legitimira politiËno oblast, vendar pa jo je vse teæje 

1 Ob koncu hladne vojne je vojaπka industrija zaposlovala okoli 10% delovno aktivnega prebivalstva na svetu in 35% svetovne industrije. 

2 K temu πe prispeva netransparentnost vojaπkih ukrepov. Podatki o javnih izdatkih za vojsko so praviloma tajni, politika pogosto posega v gospodarstvo 

(monopolna ali vsaj oligopolna organiziranost trga, dolgoroËne dobavne pogodbe, privilegirana dostopnost do surovin, financiranje raziskav 

in tehnoloπkega inoviranja), ekonomska politika mu ponuja posebne in drugim nedostopne ugodnosti (kreditiranje, subvencije, dræavna naroËila), ki 

spet niso vedno vidne. Mednarodne nakupe in prodaje spremljajo usmerjene javne kampanje, Ëe æe ne gre povsem potiho.


56 

doseËi le z gospodarsko rastjo 3 . Zato bi moder vladar razvojno paradigmo prilagajal tako, 

da si v prihodnje naloge ne oteæi. Za gospodarsko razvite in bogate dræave bi pri- 

Ëakovali, da bi razumevanje TEP prilagajali tako, da bi Ëim bolje loËili med pomanjkanjem 

resursov, to je, glede na potrebe, od danosti kot moænosti. Ekonomske redkosti so 

odsev tega, kar si mislimo o razvojnih danostih. O ekonomski redkosti govorimo, ko 

obravnavamo reπljivost TEP (zapiranje) z resursi kot razvojnimi danostmi. Razvojne 

danosti v ekonomsko relativnost spreminja razvojno dominantni ekonomski akter (vladar) 

s svojo razvojno preferenco ‡ predstavo o tem, po kakπnem vrstnem redu je potrebno 

zadovoljiti osnovne potrebe. RazloËevanje med danostmi in redkostmi torej potrebujemo, 

ker tako lahko identificiramo dve vrsti ekonomskega pomanjkanja in ogroæanja 

ekonomske varnosti: zaradi razvojnih preferenc vladarja ali zaradi razvojnih danosti. 

V obeh primerih gre lahko za preæivitveno pomanjkanje, le da v prvem primeru 

zgolj pri najboljπi izbrani prednostni lestvici osnovnih potreb ‡ torej takπni, ki je doseæena 

z najviπjim moænim soglasjem vseh prizadetih ekonomskih akterjev. 

Povsem je mogoËe, da se potegovanje za resurse vzpostavi bolj (ali manj) konfliktno, 

kot je nujno potrebno za primerjavo osnovnih potreb. Ko pa gre za preæivetje, se 

nobeno æivo bitje ne bo preprosto uleglo in umrlo in tako pustilo æiveti drugim 

(Roegen-Georgescu, 1986). Preprosto ni evolucijskega zakona, ki bi eni vrsti za 

preæivetje prepreËeval iztrebiti drugo ali s pripadniki lastne vrste tekmovati v boju za 

preæivetje, in naπi zakoni tega pravila niso odpravili, sicer bi danes æiveli v praviËnejπih 

in ustvarjalnejπih skupnostih. 

2. Ekonomska varnost med objektivnimi in subjektivnimi ekonomskimi omejitvami 

Razlikovanje med ekonomsko redkostjo in razvojnimi danostmi v nadaljevanju 

podprem z loËevanjem med preæivitveno in ekspanzivno vojno. Ekonomsko pomanjkanje 

ni nujno posledica pomanjkanja v naravi, ampak tudi nezmoænosti koordinaci- 

3 Æe enakomerna stopnja rasti, ker se vsako leto izraËuna iz viπjega bruto domaËega proizvoda, zahteva vse viπji tolarski prirast dodane vrednosti.

je razvojnih danosti z druæbenimi moænostmi (organiziranja, sodelovanja, usklajevanja). 

Za vrednotenje uspeπnosti ekonomskega razvoja pri upravljanju ekonomske redkosti 

uporabim model trajnostnega razvoja, ki ponuja sedanji industrijski razvojni paradigmi 

alternativno: trajnostno zadovoljevanje osnovnih potreb sedanje generacije 

ne sme ogroæati sposobnosti prihodnjih za vsaj enako kakovostno zadovoljitev njihovih 

osnovnih potreb (WCED, 1987). 

»e pri reπevanju TEP uporabljamo tudi neobnovljive naravne vire, je trajnostni 

razvoj edino mogoË, Ëe se nepovratno (ireverzibilno) uporabi en vir blaginje, na primer 

nafta, ozonski plaπË ali toplogredne emisije, vzporedno nadomesti s stvaritvijo 

novega ‡ na primer ustvarjalnejπih Ëloveπkih virov ali izboljπane ekonomske infrastrukture. 

Trajnostni razvoj tako ponuja idejo neskonËnega ekonomskega napredka, 

kjer z Russellovo opredelitvijo preæivitvene vojne niso veË moæne. 

Trajnostno reπevanje TEP zahteva, da sooËimo in uravnovesimo fiziËne omejitve 

sveta z omejitvami Ëlovekovega sodelovanja. Sodelovanje pri reπevanju TEP je prva doloËljivka 

njihove ekonomske redkosti: Ëim viπje je, tem niæje 4 so izgube “trenja” pri razporeditvi 

razvojnih danosti na prednostne uporabe. Sodelovanje pa je tem manjπe, Ëim 

veËje je neskladje med objektivnimi razvojnimi danostmi in vladarjevimi subjektivnimi 

zaznavami pomanjkanja, ki jih izraæa njegov pristop k vsakokratnemu reπitvanju TEP. 

Vladarjeva razvojna preferenca se pri vsakokratnem reπevanju TEP izrazi s prednostno 

razvrstitvijo v zadovoljevanju potreb ekonomske enote in izraæa vladarjev odziv na njegovo 

percepcijo ekonomskih redkosti. »e vladarjeva razvojna preferenca doloËi prednostne 

zadovoljitve potreb, s tem nujno doloËi tudi potrebo po ekonomski varnosti, ki 

pa oËitno nima neposredne zveze z objektivnim ekonomskim pomanjkanjem. 

Tako je razvrπËanje prednostne zadovoljitve potreb gotovo ena izmed doloËljivk 

ekonomskega pomanjkanja. »e bi hoteli minimizirati uporabo nasilja pri reπevanju 

TEP, bi bilo potrebno prednostno zadovoljitev potreb doloËiti ne le glede na biofiziËne 


57 

4 Vsaj minimalne izgube pa so nujne ‡ to je cena primerjave razvojnih pobud, ki naj zagotovi enake razvojne moænosti in raznolikost razvojnih doseækov.

omejitve sveta, ampak tudi glede na omejitve sodelovanja ‡ Ëe se ne spoπtujejo, se posamezne 

razvojne paradigme in prednostne zadovoljitve potreb uresniËijo le nasilno. 

Druæbena koordinacija je tako eden izmed razvojnih dejavnikov kakovostnega socialnega 

kapitala oziroma Ëloveπkih virov, ki naj z akumulacijo razvojnega sodelovanja 

razvojne danosti obvladuje na vse viπji ravni zadovoljevanja osnovnih potreb. Razvojno 

sodelovanje 5 torej pri nespremenjenih objektivnih razvojnih danostih zniæuje subjektivni 

obËutek ekonomskih redkosti. 


58 

3. Razvojne danosti, redkosti, preæivitvene potrebe in izbire 

Ekonomsko bi o preskrbi z ekonomsko varnostjo razpravljali kot o vpraπanjih moænosti 

in potreb. Pri reπevanju TEP nas zanima predvsem njuno ravnovesje, zato najprej 

poiπËemo dejavnike, ki doloËajo poloæaj ekonomske varnosti na lestvici osnovnih 

potreb. Ugotovimo, da moramo razlikovati med razvojnimi danostmi kot objektivno 

in ekonomskimi redkostmi kot subjektivno zaznavo ekonomskih moænosti nasploh 

in ekonomske varnosti posebej. Ker so prve nevtralne, druge pa interesne, torej 

dokaj verjetno druæbeno pristranske, jih je treba pri izbiri razvojne paradigme obravnavati 

loËeno in v naravnem vrstnem redu. 

Nato skuπamo opredeliti preæivitvene potrebe. Ugotovimo, da akumulacijo materialnih 

dobrin usmerjata potroπniπtvo in ekonomija obsega 6 , ki pa sËasoma ustvarita razloge 

za neskonËno kopiËenje dobrin, Ëeprav za reπevanje TEP z akumuliranjem materialnih 

dobrin ni veË materialnega pomanjkanja. Vladar kljub temu gospodarski rasti pripiπe 

vlogo prvega razvojnega cilja in sredstvo za reπevanja TEP spremeni v cilj ekonomskega 

delovanja. Pogoj za ohranjanje te industrijske razvojne paradigme pa je sistematiËno ohranjanje 

obËutka o ekonomskem pomanjkanju in preæivitveni ogroæenosti, Ëeprav vidimo, 

da ne zaradi omejenih ekonomskih moænosti niti zaradi preæivitvenih razlogov. 

5 Pri odloËanju o uporabi resursov in o prednostni razvrstitvi zadovoljitve potreb. 

6 Zniæevanje povpreËnih fiksnih stroπkov s poveËevanjem πtevila izdelkov.

3.1. Razvojne danosti 

Razvojne danosti so biofizikalne (zakonitosti, zaloge), tehnoloπke (nadomestljivosti 

razvojnih dejavnikov, sposobnost Ërpanja itn.) in druæbene (organizacije, vrednote, 

kohezivnosti). Skupaj jih obravnavamo kot objektivne pogoje ekonomske dejavnosti. 

Razvojno si jih æelimo ohranjati ali izboljπevati; pri naravnih bogastvih poskuπamo 

uskladiti predvsem ritem uporabe z ritmom njihove obnove. 

O danostih ne govorimo kot o neËem omejenem ali stalnem. Zaloge virov blaginje 

se lahko poveËajo z odkritji, izboljπano tehnologijo Ërpanja, ustvarjanjem novih, 

bolj izobraæenih Ëloveπkih virov ali predelavo sekundarnih surovin ipd. Normalno naj 

bi se z razvojem poveËal predvsem pomen ustvarjenih razvojnih dejavnikov kot pridobljenih 

razvojnih danosti; naravne danosti, πe posebej z dematerializacijo zaradi vse 

viπjega prispevka storitvenih dejavnosti k dodani vrednosti, niso veË tako usodni dejavnik 

blaginje kot vse doslej. 

»e sklepamo le po namenu trenutnih investicij v okoljski kapital, 7 vidimo, da okoljskih 

problemov gospodarskega razvoja tako in tako ne povzroËa pomanjkanje zalog 

izËrpljivih naravnih bogastev ampak neuËinkovitost uporabe obilnih in obnovljivih 

naravnih virov: zraka, vode in sekundarnih surovin. Dokler se z obilnimi viri slabo 

gospodari, pomanjkanje resursov ni prvo, kar bi nas moralo skrbeti. Vse varnostne 

presoje, pripravljene brez predpostavke o prihodnjem zviπanju socialne in okoljske 

trajnosti gospodarskega razvoja za laæje reπevanje TEP, nujno napeljujejo k zaznavanju 

viπje ekonomske ogroæenosti od stvarne. To pa napeljuje k misli, da so nekatere 

razvojne danosti pravzaprav zelo slabo uporabljene pri reπevanju TEP: druæbeno sodelovanje, 

Ëlovekova ustvarjalnost itn. 


59 

7 Prevladujejo naloæbe v filtriranje emisij s Ëistilnimi napravami in izboljπanje sistemov ravnanja s komunalnimi odpadki.


60 

3.2. Ekonomske redkosti 

Potreba po kopiËenju materialnih dobrin je posledica objektivnega materialnega pomanjkanja 

‡ to pa πe ne pomeni, da je ekonomsko pomanjkanje absolutno. »im bolj 

neko zalogo resursov zaznavamo kot redko, tem viπje bodo naπe preference do nje in se 

nam bo zdela vse dragocenejπa ‡ ekonomsko pomanjkanje je relativno. Zapiranje prepada 

med potrebami in resursi z ekonomskimi sredstvi izvirno pomeni zadovoljevati 

osnovne potrebe vse uËinkoviteje (to je, pri najniæjih stroπkih na enoto zadovoljitve) in 

uspeπneje (to je, osnovne potrebe najprej). Zato bi morale sËasoma pri enakih razmerah 

biofizikalne danosti postati vse manj pomemben dejavnik za reprodukcijo æe doseæene 

ravni blaginje, ceteris paribus. »e bolj trajnostni razvoj sËasoma olajπa reπljivost TEP, ga 

moramo razumeti kot razvojno paradigmo, ki zniæuje odvisnost ljudi in zadovoljevanja 

naπih potreb od nujnosti, biofizikalne objektivnosti. Trajnostni razvoj v bistvu zviπuje 

ËloveËnost reπevanja TEP. Uspeπen in uËinkovit ekonomski razvoj sËasoma odpravi 

Russellovo opraviËljivo ekonomsko pogojeno nasilje s tem, ko odpravi “nevtralno avtoriteto” 

‡ materialno pomanjkanje in “sploπni interes” ‡ preæivitveni boj. 

Ker so razvojne danosti objektivne, torej nevtralne, ekonomske redkosti pa interesne, 

jih je treba pri izbiri razvojne paradigme obravnavati loËeno in v naravnem 

vrstnem redu: prvo kot izbiro v svetu obilja, drugo in πele zatem kot izbiro v svetu pomanjkanja. 

3.3. Preæivitvene potrebe 

Zadovoljevanje osnovnih potreb pri enakem πtevilu prebivalstva pomeni stagnacijo 

potroπnje. Na osnovne potrebe se odzivamo glede na njihovo intenzivnost, ta pa je po 

naravi omejena: obËutku lakote sledi veËja potroπnja, obËutku sitosti pa manjπa ali nikakrπna 

veË. Zato bi lahko predpostavljali, da zadovoljevanje preæivitvenih potreb sËasoma 

pripelje do nenasilnega reπevanja TEP oziroma k vse manj nasilnemu zagotavljanju 

ekonomske varnosti. Da pa ni tako, lahko razloæimo s trænimi silnicami, ki delu-

jejo tako na povpraπevanje po dobrinah ‡ potroπniπtvo, kot na njihovo ponudbo ‡ zniæevanje 

fiksnih stroπkov na izdelek 8 . Vemo, da v trænih razmerah ponudniki niso nagrajeni 

za sodelovanje pri zadovoljevanju potreb, ampak glede na svojo træno uspeπnost 

9 in uËinkovitost. Za izboljπevanje poslovnega uspeha manipulirajo s potrebami tako, 

da tudi (konËne) porabnike prepriËujejo o potrebi po kopiËenju dobrin. Manipulacija 

z osnovnimi potrebami je zaradi preæivitvene pogojenosti teæja kot pri drugih potrebah, 

zato je pomembno, da se osnovne potrebe Ëim slabπe prepoznavajo. 

Veliko potreb zaznavamo povsem drugaËe kot osnovne (laËen ‡ sit). Tiste, ki jih zaznamo 

relativno, zadovoljujemo glede na stopnjo zadovoljenosti na primer pri sosedu 

in drugih v naπem socialnem okolju. Kdaj gre za zadovoljevanje osnovnih, kdaj pa relativnih 

potreb, ni preprosto ugotoviti, ker imajo izdelki teænjo, da se prikaæejo (oziroma 

jih porabniki interpretiramo) kot namenjene zadovoljitvi najpomembnejπih 

(osnovnih) potreb. V trænem gospodarstvu bogatih dræav vsak izdelek, celo tisti, ki zadovoljuje 

osnovne potrebe, dobi svojo relativno (modno, stilsko) vsebino; spreminjanju 

osnovnih dobrin v relativne je socialnokulturna podlaga potroπniπtva, ki uspeπno 

briπe mejo med preæivitvenimi in drugimi potrebami, ustvarja pomanjkljive zadovoljitve 

osnovnih potreb na eni strani in usmerja dohodke k nepotrebnim zadovoljitvam 

na drugi. Obratno pa se dogaja v revnih dræavah, kjer se osnovne potrebe lahko 

zadovoljijo πele z destrukcijo socialnega ali okoljskega kapitala, s Ëimer pa v bistvu 

ærtvujejo zadovoljenost relativnih potreb (demokratiËnost vladanja, praviËnost delitve, 

sonaravnost razvoja itn.). Tako nastaja negativni 10 socialni kapital (Ërna ekonomija, 

prostitucija, nedemokratiËno vladanje, izsekavanje tropskega gozda itn.). 

KopiËenje materialnih dobrin ni, kot smo si najprej mislili, posledica reπevanja TEP 

zaradi ekonomskega pomanjkanja. V svetu, ki mu vladajo vrednote pomanjkanja, je 


61 

8 Na strani ponudbe s poveËevanjem ekonomije obsega konkurenca motivira zniæevanje enotinih stroπkov (unit cost), s Ëimer kopiËi ponudbo materialnih 

dobrin. 

9 Pravilnost zaznavanja namenov potroπnje. 

10 O oblikovanju socialnega kapitala glej v GregorËiË, 2002.

pomanjkanje temeljna preæivitvena potreba lastnikov gospodarskega kapitala. Kot 

predelovalcem omejene koliËine in kakovosti inputov v nezadostne outpute (Ëe povpraπevanja 

ne bi omejevala efektivnost kupcev) se jim biofiziËni svet kaæe kot omejen. 

Kot smo videli, pa ne zaradi pomanjkanja zalog ampak zaradi nevzdrænosti neskonËnega 

gospodarskega napredka. Ker so po tolikπnem gospodarskem napredku, kot 

smo ga doæiveli v obdobju industrijskih revolucij, vojne πe vedno pogoste, pomeni to, 

da so nekatere gospodarsko ekspanzivne dræave razvojno zelo neuspeπne, to je, uporabljajo 

vire, iz katerih pa jim ne uspeva ustvariti zadovoljitev. Gospodarski razvoj 

takπne vrste pa tako in tako ni bil smiseln æe doslej, saj je le zoæeval prihodnje ekonomske 

izbire ‡ Daly bi takπen gospodarski napredek oznaËil kot neekonomski. 


62 

3.4. Ekonomske izbire 

Ne bi bilo smotrno vladarja kritizirati vsakiË, kadar zagotavlja varnost z vojaπkimi 

sredstvi, kaj πele da bi trdili, da vojna ni efektivno preæivitveno orodje, kadar jo zahtevamo 

nosilci osnovnih potreb. 

Gledano s Ëasovne toËke (statiËno), je gospodarstvo uËinkovito, Ëe ne more pove- 

Ëati proizvodnje ene dobrine, ne da bi se odpovedali drugi. Takπne alternative ustrezajo 

odloËanju v svetu, ki je doloËen od zunaj ‡ dileme avtonomne in angaæirane javnosti 

v postmoderni druæbi niso veË takπne. StatiËna (kot hipna, kratkoroËna) podoba 

sveta je primerno izhodiπËe le za to, da ga zaznamo kot razvojno togega. V daljπem 

Ëasovnem razdobju (dinamiËno) pa se resursi ne samo uporabljajo in troπijo, ampak 

jih z odkritji, osvajanji, ali Ëe izboljπamo njihovo uËinkovitost in smoter uporab, lahko 

tudi ustvarimo. »e jih razvrednotimo manj, kot jih sproti ustvarimo, si z zapiranjem 

vrzeli med potrebami in resursi v prihodnje olajπamo reπevanje TEP ‡ to je prvi pogoj 

za presojo ustreznosti vsake razvojne paradigme. Kadar se potreba po ekonomski varnosti 

poveËa, bi vladar moral preveriti, ali ni morda potrebna sprememba njegove 

razvojne paradigme.

4. Sprememba razvojne paradigme 

Z ekonomskim razvojem se razvojne danosti spreminjajo, zato vsaka paradigma 

sËasoma zastari, kar spremeni tudi obËutek ekonomske redkosti, to pa izzove obstojeËe 

razvojne koalicije in spodbudi nastanek novih. Spreminjanje razvojne paradigme 

vidimo kot zamenjavo aktivnega razvojnega dejavnika, ki ga z gospodarskim razvojem 

akumuliramo. »e je sprememba paradigme uspeπna, je akumuliranje aktivnega 

razvojnega dejavnika uspeπnejπe kot pred spremembo. S tem se obËutek ekonomskega 

pomanjkanja ublaæi in preæivitvena ogroæenost tudi. Tako uspeπen ekonomski razvoj 

miroljubno poveËa ekonomsko, s tem pa tudi sploπno varnost. 

Kot smo videli, je reπevanja TEP v bistvu sooËanje danosti fiziËnega in druæbenega 

sveta z omejitvami Ëlovekovega delovanja. Ker na prve ne moremo vplivati 11 , ekonomsko 

redkost pravzaprav doloËa le sodelovanje razvojnih akterjev pri razporejanju 

razvojnih danosti na prednostne uporabe in zadovoljitve. 

Za ekonomski napredek, ki ne bi bil veË tako moËno odvisen zgolj od razvojnih 

danosti 12 in ki bi namesto naravnih virov bolje uporabljal socialni kapital, je treba najti 

drugaËno razvojno paradigmo, ki bo namesto gospodarskega kapitala kot zmogljivosti 

za predelavo naravnih virov akumulirala predvsem socialni kapital, to je, edinega, 

ki ga vsaj delno lahko ustvarimo, ne da bi zato morali zniæati zalogo kateregakoli 

drugega kapitala. »e TEP zapiramo tako, da preteæno uporabljamo gospodarski kapital, 

je to nujno povezano s Ërpanjem naravnih virov in odlaganjem odpadkov. S proizvodnjo 

izdelkov gospodarski razvoj odpravlja obËutek pomanjkanja, vendar ga 

hkrati z razvrednotenjem okolja in morebiti celo z degradacijo socialnih kakovosti za- 


63 

11 Pri tem tudi temeljno tehnologijo kot vsa temeljna odkritja obravnavam kot ekonomsko danost. 

12 V razliËnih ekonomskih obdobjih oziroma πolah so se izoblikovale tri razvojne paradigme s tremi alternativnimi aktivnimi razvojnimi dejavniki: 

delovna sila, fiziËni kapital in Ëloveπki viri. KlasiËna razvojna paradigma je privzela delo kot aktivni razvojni dejavnik; sodelovanje træno tekmujoËih 

razvojnih akterjev je bilo zaradi ekonomsko πibke dræave slabo. NeoklasiËna paradigma je namesto dela kot aktivni razvojni dejavnik obravnavala 

gospodarski kapital; razredna organiziranost, ki je ovirala razvojno sodelovanje, je bila preseæena s socialnim partnerstvom, ki se je zaokroæilo v 

razvojno paradigmo dræave blaginje. KopiËenji delovne sile in gospodarskega kapitala sta bili povsem odvisni od krËenja zalog naravnih virov.

adi ekonomske nepraviËnosti ponovno krepi. »e kakovost æivljenja zelo moËno temelji 

na gospodarskem napredku, ustvarja to pogoje za konflikte med razvojnimi dejavniki, 

ki se kaæejo kot ekoloπki in socialni ekscesi ali protiglobalizacijsko gibanje in 

ki kulminirajo kot begunske krize, rasistiËni in teroristiËni napadi itn. 

Trajnostna norma zahteva umiritev konfliktov med razvojnimi dejavniki z 

nenehnim prilagajanjem ekonomske dejavnosti biofizikalnim moænostim, da bi lahko 

zviπevali blaginjo, ne da bi posegali po ekonomskih omejitvah. Pri nespremenjenih 

razvojnih danostih trajnostno ekonomsko ekspanzijo in razvoj omogoËa πele kopiËenje 

nekonfliktnega razvojnega dejavnika, socialnega kapitala in predvsem Ëloveπkih 


64 

virov. Po mnenju Romerja in Lucasa (povzeto po Padilla, Mayer, 2001:4,7) so Ëloveπki 

viri najaktivnejπi razvojni dejavnik zaradi pozitivnih eksternalij 13 izobraæevanja, ker 

poveËuje produktivnost in sodelovanje razvojnih dejavnikov. »loveπki viri niso ekonomsko 

zanimivi kot fiziËni (delovna sila), ampak πele kot ustvarjalni kapital. Olajπano 

sodelovanje med razvojnimi akterji ali/in razvojnimi dejavniki lahko razumemo 

kot izboljπanje druæbenega ozraËja za razmah ustvarjalnosti 14 . Kot vsi drugi resursi je 

tudi Ëlovekova ustvarjalnost relativno redka, vendar pa nasprotno kot pri ostalih razvojnih 

dejavnikih izvira iz neuporabe pri pridobivanju blaginje. Za njen razmah je 

treba razvijati zaznavne sposobnosti (z izobraæevanjem ipd.) in vse ugodnejπe druæbeno 

ozraËje ustvarjalnosti. 

Izobraæevanje kot vlaganje v Ëloveπki kapital posega po istih ekonomskih omejitvah 

kot naloæbe v druge razvojne dejavnike, zato viπja ustvarjalnost ni zastonj, ni absolutno 

obilna. Vendar pa se Ëloveπki viri ne izboljπujejo le z investiranjem, ampak tudi 

s samo uporabo, s Ëimer imajo tekoËi izdatki za ustvarjalnost (na primer plaËe visoko 

izobraæenih) isto razvojno vlogo kot investicije, to pa pomeni, da se ustvarjalnost 

13 Pozitivnemu zunanjemu uËinku (eksternaliji) smo izpostavljeni, ko na primer mestne oblasti prenovijo park, v katerem potem lahko vsi uæivamo 

zastonj, na da bi to korist namensko financirali. 

14 Avstrijski slikar Hundertwasser (1972) je neustvarjalnost oznaËil za najbolj razπirjeno sodobno obliko nepismenosti; v Sloveniji se med drugim 

kaæe kot visoka funkcionalna nepismenost æe izobraæenih.

celo laæje akumulira 15 kot katerikoli razvojni dejavnik doslej. Ker ustvarjalnost kot 

ekonomski dejavnik vodi k zviπevanju deleæa obnovljive blaginje v skupno pridobljeni, 

je posameznikova blaginja vse manj odvisna od razvojnih danosti, zato njeno 

uveljavljanje humanizira zapiranje TEP. 

5. Sklep 

Trajnostno gledano, je mogoËe razvojne danosti najmiroljubneje obvladovati s stalnim 

prilagajanjem druæbenih zakonitosti objektivnostim, ki jih spoznavamo z ekonomskim 

razvojem: viπja skladnost prednostnih seznamov zadovoljitev osnovnih potreb 

blaæi obËutek odrekanja, zato je treba manj vlagati v varstvo razvojne paradigme. 

Vojna je razvojno orodje, ki ga vladar odmeri po preverbi svojih ustvarjalnih zmoænosti 

in veπËine vladanja: Ëim manjπe so, tem bolj jo rabi za vzdræevanje iste ravni blaginje, 

ki ga πele ekonomsko legitimizira. 

Najbolj redki razvojni dejavnik je socialni kapital (njegova kohezivnost) in bi ga bilo 

potrebno razvojno akumulirati za vse bolj miroljubno reπevanje temeljnega ekonomskega 

problema. Ker ekonomsko redkost vzdræuje neustvarjalno koordiniranje biofizikalnih 

danosti z druæbenimi zakonitostmi, je razmah ustvarjalnosti prvo zdravilo proti 

militantnemu zaznavanju in reπevanju preæivitvenega ekonomskega problema. 

V trajnostni razvojni paradigmi razvojne danosti niso pomembne kot omejitve Ëlovekovi 

dejavnosti, ampak so vodilo k njegovemu samoprepoznavanju in spodbuda njegovi 

ustvarjalnosti. Zagotavljanje ekonomske varnosti z vojaπkimi sredstvi izraæa vladarjevo 

navezanost, ne na blaginjo ljudstva, ampak na en (aktivni) razvojni dejavnik. 

Sprememba razvojne paradigme pomeni spremembo privilegijev za laæje akumuliranje 

vsakokratnega aktivnega razvojnega dejavnika, ne pa tudi agregatne ravni blaginje. 

Zato je ohranjanje neustrezne razvojne paradigme povezano s strukturnimi razlogi 

in je zaËasno: kadar vladarju ne uspe pravoËasno prilagoditi razvojne paradigme 


65 

15 Ustvarjalnost pa se lahko tudi “troπi” in sicer z zastarevanjem, s spreminjanjem vrednot in smotrov Ëlovekovega delovanja ipd.


66 

izboljπanim pogojem za uporabo razvojnih danosti, postane prej ali slej ogroæen sam. 

Oroæje, oboroæevanje in vojaπka industrija ter vojno gospodarstvo so v interesu lastnikov 

aktivnega razvojnega dejavnika ‡ gospodarskega kapitala, ker olajπajo dostop do 

razvojnih dejavnikov, odstranijo ali omejijo tujo konkurenËnost ali/in varujejo svojo. 

VeËno pomanjkanje gospodarskega kapitala je razumljiva notranja potreba tistih, 

ki ga akumulirajo. Privilegiranost gospodarskega kapitala v razmerah njegovega pomanjkanja 

je ekonomsko smotrna, dokler ne prizadene socialne kohezivnosti in deleæa 

blaginje, pridobljene iz obnovljivih virov. Vzdræevanje gospodarskih privilegijev 

prek te racionalne meje pa ustvarja izogibne v obrambi neustrezne razvojne paradigme, 

ki se jim je moË izogniti. 

»e ekonomska razvitost pomeni zadovoljenost osnovnih potreb, potem v razvitih 

dræavah preæivitvene vojne ekonomsko niso utemeljene. Z visoko gospodarsko (dodana 

vrednost) in ekonomsko (blaginja) razvitostjo je razvojne danosti mogoËe vse 

bolje uporabiti. »e kdo pravi, da poveËanje varnosti nima alternative, je to militantna 

izjava, morda tudi politiËna, v razviti dræavi pa to ni ekonomsko relevantno vpraπanje, 

in sicer zaradi visoke akumuiranosti materialnih dobrin, razmeroma slabega izkoriπËanja 

razvojnih danosti (Radej, 2002) in ne nazadnje kakovostnega socialnega 

kapitala, sposobnega ustvarjalnega æivljenja v okviru razvojnih danosti. Vladar gospodarsko 

razvite dræave, ki razmiπlja, da bi z vojaπkimi sredstvi poveËal ekonomsko 

varnost, naj to moænost utemelji predvsem ekonomsko razvojno. 

Za miroljubno zviπevanje ekonomske varnosti bi morali najprej uskladili ritem 

uporabe kapitala z ritmom njegove obnove. Kadar to ni mogoËe, kot pri neobnovljivih 

virih, bi morali zagotoviti vsaj to, da z nadaljnjim razvrednotenjem ne preseæemo hitrosti 

ustvarjanja nadomestnih razvojnih dejavnikov (Ëloveπkih virov, razvojne infrastrukture 

...). »e to πe ne bi zadostno zviπalo ekonomske varnosti, je treba primerjati 

vladarjevo razvojno preferenco s skupnostno in poiskati moænosti za njeno nadaljnjo 

humanizacijo.

Literatura 

Daly H. E. (1987): “The Economic Growth Debate: What Some Economists Have Learned but Many Have Not”, Journal of Economics and Management, 

let. 14, str. 323-336. 

GregorËiË M. (2002): “Eksplozija presekov ‡ elementi modela za razlago nastajanja socialnega kapitala”, Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in 

razvoj, IB-revija, let. XXXVI, πt. 3, sprejeto v objavo. 

Rand H. (1972): Hundertwasser. Taschen, Köln. 

Inglehart R. (1995): “Changing Values, Economic Development and Political Change”, v: Fundamental Values Across Nations, International Social Science 

Journal, πt. 145, str. 379-403. 

MoËnik R. (2002): “Ideoloπki mehanizmi vojne ‘proti teorizmu’ in reprodukcija kapitalizma”, prispevek k posvetu Dræavnega zbora RS “Terorizem, 

represija, varnost, svoboπËine”, Ljubljana, 19. 2. 2002. 

Padilla S. Bovha; H. P. Mayer (2002): Sources of GDP Growth, Potential Output and Output Gap in Slovenia: Mid-Term Projection, Ljubljana, Institute for 

Macroeconomic Analysis and Development, Ljubljana, March 2002, neobjavljeno. 

Page T. (1983): “Intergenerational Justice as Opportunity”, v: MacLean D., P.G. Brown, ur., Energy and the Future, Totowa, Rowman and Littlefield, str. 38-58. 

Pierson C. (1991): Beyond the Welfare State, Polity Press. 

Radej B. (2002): “Uvod v ekonomiko trajnostnega razvoja”, Ljubljana, Urad za makroekonomske analize in razvoj, IB-revija, let. XXXV, πt. 4. 

Radej B. (2002): Uvod v ekonomiko okolja, Ljubljana, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, skripta v pripravi. 

Roegen-Georgescu N. (1986): “Bioekonomski vidik entropije”, Teorija in praksa, Ljubljana, let. 23, str. 9-10. 

Russell B. (1961): Pamet in atomska vojna, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana. 

Tinbergen J.; Hueting R. (1992): “GNP and Market Prices: Wrong Signals for Sustainable Economic Success That Mask Environmental Destruction”, 

v Goodland R., Daly H. E., Serafy. S. A., Population, Technology, and Lifesyle: The Transition to Sustainability, Washington, Covelo, Island Press, str. 52-62. 

WCED ‡ World Commission on Environment and Development (1987): Our Common Future, Oxford University Press. 


67

Food No Bomb, 

Ljubljana, pomlad 2002.

“Pazi, pakt!”


Janko Messner * 

Se Sloveniji res cedijo sline po zvezi Nato? 

“GOTT MIT UNS!” (graviran napis na opasaËih Hitlerjeve soldateske) 

“GOTT STRAFE ENGLAND!” (Hitlerjeva molitev) 

71 

“GOD BLESS AMERICA!” (Busheva molitev) 

“Izdelali bomo roËne atomske bombice zoper sedem dræav, med njimi sta tudi Kitajska in 

Rusija.” (Napoved G. W. Busha, 2002) 

Kaj je Republika Slovenija? To sta dva milijona Slovencev, ki jim komandirajo poslanci 

v SkupπËini, njihova vlada in predsednik Milan KuËan. 

Najprej faktura: 

1. Nato je nastal kot orodje hladne vojne proti realnemu socializmu. Ko ga je le-ta 

polomil, Nata niso razpustili, temveË ga dograjujejo kot vojaπki instrument ekonomske 

in kulturne hegemonije razvitega Severa proti nerazvitemu Jugu. 

2. Znotraj Nata uËinkujejo protislovja med imperialistiËnim vojaπkim velikanom ZDA 

in dræavami Ëlanicami EU. Po eni strani nekatere evropske dræave tu pa tam oporekajo 

politiËni komandi ZDA, po drugi strani pa se ji sistemsko in globalno zmeraj 

spet podrejajo (Solana pri izraelskem ©aronu na kolenih ‡ brez sprejema!). 

3. Administracija Zdruæenih dræav Amerike uporablja Nato, Ëe more (napad na Jugoslavijo), 

a Ëe ne more, si ne dela preglavic in agira samostojno (napad na Afga- 

* Janko Messner je literat ter kulturni in politiËni aktivist iz zamejstva.

nistan). To pomeni, da je Nato z njenega vidika podrejeno orodje v njeni strate 

giji globalnega nadzorstva, ki ga vzpostavlja s svojo vojπko-strateπko premoËjo, 

saj so izdatki ZDA za vojsko veËji kakor izdatki vseh bogatih evropskih dræav in Rusije 

skupaj! 

4. Slovenija znotraj Nata politiËno ne bi igrala nobene vloge, saj bi v armadi bogatih 

bila samo Ëetica, ki se trudi korakati vπtric velikih. Imela pa bi nepriËakovano velike 

izdatke za standardizacijo “svoje” vojske. Svojo vojaπko suverenost pa bi izgubila. 

5. Prej kdaj ‡ upraviËeno ali ne me kot antinacionalistiËnega pacifista ne briga ‡ so 

se Slovenci upirali jugoslovanski vojski med drugim z argumentom prevlade srb 

skega jezika poveljevanja. Domnevam, da se navduπeni Janπevi æolnirji angleπËine 

ne bi branili. 

6. »e bo Republika Slovenija pametna, bo karseda kmalu v Ustavi razglasila svojo 

vojaπko nevtralnost. Samo s tem bo jutri in pojutriπnjem kljub svoji teritorialni in 

populacijski majhnosti poveËala svojo specifiËno geopolitiËno teæo. 

Janko Messner Se Sloveniji res cedijo sline po Natu? 

72 

Katere dræavne vrednote naj zdajπnja slovenska vlada sploh brani? Tako njena gospodarska 

kakor zunanja politika je na mojo veliko æalost tragiËno brezglava. V Ameriki 

πolani D. Rupel je æe na samem zaËetku svoje “diplomatske kariere” zgubil slovenska 

tla pod nogami in doslej nikoli ni iskal izvirne slovenske mere znotraj EU. Lahkomiselno 

je prevzel pravila igre velikanov za slovenski peskovnik. Minister brez vizij. 

Angleπki Small is beautiful se slovensko izgovori: But too small is difficult. »e so Slovenci 

z Mockom pomagali razbiti Jugoslavijo, bi se morali po osamosvojitvi lotiti najprej 

πtudija uporabne psihologije v reklami in propagandi, vsaj Antona Trstenjaka bi morali 

prebrati. In Rupel v intervjujih pred kamero slovensko govoriti, kakor to poËno 

Ëeπki politiki ‡ ponosno, dostojanstveno. Mali morajo biti izvirno ponosni, se dati prevajati, 

Ëe æelijo svojim narodom ugled priboriti v svetu velikih! Ksaver Meπko bi zastokal: 

“Bog se ga usmili!” To je ABC za vse slovenske diplomate in politike!

Ko kdaj posluπam prepire in prepirËke v slovenski SkupπËini, se mi Republika Slovenija 

resniËno zasmili. Æe na zaËetku bi bili morali poskrbeti za manj parlamentarnih 

strank, za kake tri ali πtiri, ne pa dopustiti cel ducat, da uprizarjajo kokodajsanje o 

problemih, ki ne bi smeli biti obravnavanja vredni. Lahko bi bili vzeli avstrijski vzorec 

za parlamentarne stranke. 

»e bi Slovence bila takoj po razsulu Jugoslavije sreËala pamet, bi bili ustanovili troje 

strank: krπËanskosocialistiËno v duhu J. Ev. Kreka in E. Kocbeka, saj se je duhovni velikan 

z Vrhnike uËil socializma iz »rnih bukev kmeËkega stanu! Dalje: mlado marksistiËno 

stranko po italijanskem in latinskoameriπkem zgledu ter stranko Zelenih, ki bi skrbela za 

zdrav zrak in zdravo vodo Slovenije. Æe pred 20 leti sem pretresen prebral Zeleno knjigo 

o ogroæenosti okolja v Sloveniji; zakaj “zeleni” niso v Drnovπkovi vladi? 

Toda nazaj k Natu: 5. aprila sem posluπal v Odmevih RTV Ljubljana bistroumnega 

Ërnolasega πtudenta, ki je z navedbo tehtnih dokazov (grπko-turπki konflikt z nemoËnim 

Natom, ravnanje TurËije s Kurdi, velikanski izdatki za modernejπo oboroæitev idr.) 

odloËno svaril Slovenijo pred vstopom v Nato, pa otroËjo nepolitiËno socialdemokratsko 

zagovornico tega vstopa, Ëeπ, Nato obljublja mladim Slovencem tudi πtipendije (!) in tista 

dva odstotka dræavnega bruto dohodka nista niË proti bivπim 6 odstotkom, ki jih je 

Slovenija brez tamtama plaËevala za JLA! To je grozljivka, ker je priπla iz ust mlade Slovenke! 

(Avstrija je v svetu statistiËno sedma najbogatejπa dræava s 35.000 na vsakega 

dræavljana, a ji parlamentarna opozicija uËinkovito prepreËuje nakup prestreznikov, 

medtem ko Republika Slovenija prodaja svoje banke tujim banËnim koncernom! To je 

resniËno katastrofa. Po vsej sili hoËe postati njihova kolonija!) Takπna uËenka Janπeve 

militaristiËne πole bi bila v Avstriji nemogoËa! Pri nas gredo, Ëe se prikaæe potreba, tisoËi 

mladih protestirat zoper Nato! 

Manjπi ko je kak narod, bolj se mora braniti, da ga oboroæevalni koncerni v sluæbi 

ameriπkega imperializma ne posrkajo! DrastiËen dokaz za to svarilo je bil v Odmevih 

dan pred tem Solana, nekdanji πef Nata, ki ga podivjani izraelski general ©aron, kvi- 


73


74 

zling Busheve agresivne Amerike, πe pogledati ni maral! Demonstracija grozljive izraelsko-ameriπke 

naveze! »etudi ta neposredni dokaz o nevarnosti vkljuËevanja v vojaπko 

Severnoatlantsko zvezo Nato ne bo odprl oËi in uπes SkupπËine R. Slovenije, ji ni 

mogoËe veË pomagati ... Kdor se ne uËi iz zgodovine (primer ©vedske in ©vice v dobi 

Hitlerjevega “Deutschland über alles!”), tega bo tepla v dobi Kennanove (=Busheve) 

Amerike πe hujπa πiba boæja, kajti God blesses America! 

Kennan v petdesetih letih 20. stoletja: “Naloga zunanje politike ZDA je varovati 

naπe vire surovin! Ne sme nas motiti policijska represija lokalnih vlad. Bolje je imeti 

moËan reæim na oblasti kakor liberalno vlado, Ëe je ta popustljiva, nezadostno budna 

...” Predsednik ZDA Roosevelt leta 1936 o Nikaragvi: “Somoza je pasji sin, vendar je 

naπ!” Kennan: “Kdor si drzne pomisliti, naj bi njegova dræava skrbela najprej za blaginjo 

lastnih dræavljanov, je komunist, terorist ...” 

AmeriËani povsod po svetu podpirajo kvizlinge: Augusta Pinocheta v »ilu, Fernanda 

Marcosa na Filipinih, generala Suharta v Indoneziji. In ©arona v Izraelu. Ameriπki 

administraciji so sklepi Varnostnega sveta OZN malo mar. In kaj so ji Ëlanice Nata? 

Ministrantke vsemogoËnih oboroæitvenih koncernov. Avstrijo, majhno dræavo, a teritorialno 

vsaj trikrat veËjo od Slovenije, Nato na kolenih prosi, naj kot nevtralna dræava 

vendarle dovoli tujim letalom preleteti njen zraËni prostor v okviru sklepov OZN 

za humanitarne dejavnosti kakor tudi za transport mirovnih vojaπkih enot z nalogo, 

da posredujejo v sporih sovraænih taborov. Samo takπno vlogo bi smela igrati naπa 

krhka Republika Slovenija! NO VIOLENCE! 

Predsednik DSP Tone Perπak v Sodobnosti 2/2002 pod naslovom “Ob desetletnici 

Ustave RS ‡ amandmaji 2001” nazorno analizira vpraπljive teænje nekaterih strankarskih 

politikov po πtevilnih “potrebnih” dopolnilih Ustave RS, ki je bila 23. decembra 

1991 s soglasjem sprejeta o kljuËnih politiËnih vrednotah dræavljanov, zlasti o Ëlovekovih 

pravicah in svoboπËinah. Perπak dobesedno nasprotuje relativiranju in spreminjanju 

Ustave z dnevnimi potrebami te ali druge koalicije, Ëeπ Ustava mora predsta-

vljati kodeks vrednot, ki zagotavljajo stabilnost sistema ter trajnost in zanesljivost temeljnih 

pravnih norm v dræavi. Podpisujem njegov referat z obema rokama, vendar 

mu predlagam, naj se zavzame za dopolnitev 1. Ëlena Ustave, Ëe je potrebno z zadevnim 

referendumom, z izjavo o vojaπki nevtralnosti Republike Slovenije. Avstrija je 

svojo nevtralnost zapisala ne samo v Ustavo, ampak tudi v srca svojih dræavljanov ‡ 

takoj po razpadu Hitlerjevega tretjega rajha. 

Koroπki Slovenci, ki æivimo z zgodovinskim spominom, smo leta 1991 majali z glavo 

nad politiËno nemarnostjo prvega slovenskega parlamenta, da Republiki Sloveniji 

po osamosvojitvi ni takoj zavaroval hrbta po avstrijskem zgledu. Z globoko skrbjo v 

srcu pozivam slovenske poslance: vpiπite vojaπko nevtralnost v Ustavo in jo varujte, 

kakor jo varuje veËina Avstrijcev zoper vsakrπen poskus nasprotnikov ‡ koristolovnih 

politiËnih hazarderjev, πpekulantov in agentov ameriπkega imperialistiËnega kapitala, 

kajti Ëesar Hitler ni zmogel ‡ zavladati kot æandar celemu svetu, to danes uresniËuje 

s trdovratno surovostjo Busheva Amerika. Vpraπam vas: le kdo je v prah zdrobil 

newyorπki WTC? Vêlel Bog sam je ubogemu HudiËu: “Kaj pa Ëakaπ πe? Ne vidiπ 

jih, ki crkajo brez kruha, brez vodé, brez strehe nad glavó in brez -WC?” 

GOD bless America! 

Politik-vernik, ki oko zahteva za oko in vprega samega Boga v ubojno svoje delo, 

ni slepec na obe oËesi, paË pa hud slepar, poklicen terorist, ki figo mu je mar, Ëe vse 

Ëloveπtvo klavrno bo oslepelo. 


75

Demonstracije proti “varnostni konferenci” v Münchnu, 1-3. februar 2002.

Zoran KanduË * 

Nato ‡ anahronistiËni vir nevarnosti 

v po(zno)modernem svetu 

V prispevku æelim pokazati, da je organizacija Nato groteskno anahronistiËna v optiki 

po(zno)modernega kulturnega ozraËja, zastarela institucija, ki sluæi predvsem interesom 

vladajoËih politiËnih organizacij in centrov ekonomske moËi. Zato vsekakor 

ni preseneËenje, da tudi v tukajπnjem prostoru za Ëlanstvo v Natu navduπeno ‡ zdaj 

pa (zaradi padajoËe podpore javnega mnenja) æe paniËno ‡ agitirajo predvsem predstavniki 

privilegirane politiËne kaste: morebitna vkljuËitev v to militaristiËno strukturo 

bi jim paË olajπala (in dodatno politiËno zavarovala) upravljanje podrejenih mnoæic 

v skladu s parametri logike izkoriπËanja in zatiranja. Po mojem mnenju Nato s svojim 

obstojem v niËemer ne poveËuje objektivne varnosti v svetu, ampak jo prej ogroæa, 

in sicer πe najbolj zato, ker je eno izmed (nedvomno pomembnejπih) orodij za obrambo 

in krepitev vladavine/hegemonije kapitalistiËnih struktur. V nadaljevanju nameravam 

vsaj v grobem nakazati tudi nekaj argumentov zoper vkljuËitev slovenske dræave 

v Nato, predvsem tiste, ki so moralno obarvani, zakaj slednji so v javnih debatah 

neredko potisnjeni v ozadje (med drugim najbræ tudi zato, ker so sodobne druæbe organizirane 

tako, da moralna vpraπanja ‡ πe veË, moralno delovanje ‡ potiskajo v nenevarno 

sfero zasebnosti). 

Zveza Nato je ‡ æe na prvi pogled ‡ oËiten anahronizem v “po(zno)modernem”, 

“tranzicijskem” svetu, bizarna dinozavrska kreatura, ki bi ji πe najbolje ustrezal prostor 

v kakem zakotnem muzeju zgreπenih politiËnih projektov. Tamkaj bi lahko spokojno 

(in brez nepotrebnih stroπkov) rabila prihodnjim generacijam kot informacija 

77 

* Dr. Zoran KanduË je kriminolog, raziskovalec na Inπtitutu za kriminologijo Pravne fakultete.

Zoran KanduË Nato ‡ anahronistiËni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 

78 

o tem, za kakπne bedaste institucije so vlade (z vsaj tiho privolitvijo vladanih/upravljanih 

mnoæic) nekdaj na veliko zapravljale redke druæbene vire. V danaπnji perspektivi 

je postala manifestna funkcija Nata æe skrajno nerazvidna (in to navzlic prizadevanju 

njegovih funkcionarjev in podpornikov, da bi mu priËarali nekakπno vsaj na videz 

sprejemljivo in razumno poslanstvo). Pred kom, to je, pred katero zunanjo (nenatovsko) 

vojaπko silo, naj bi Nato branil ‡ æe posamiË (ekonomsko, vojaπko in drugaËe) 

izredno moËne ‡ dræave, ki ga sestavljajo? Kdo je v danaπnjih razmerah 1 sploh objektivno 

zmoæen in subjektivno voljan vojaπko napasti katero izmed Ëlanic Nata (in jo 

obvladati ali pokoriti z grobo represijo)? Zdi se, da takπnega junaka ali bedaka trenutno 

ni na obzorju. Se utegne pojaviti jutri? Malo verjetno. Toda ali je bilo v razvpitem 

“polpreteklem” obdobju (med “hladno vojno”) kaj bistveno drugaËe? Po uradni ideologiji 

naj bi Nato v Ëasu po drugi svetovni vojni varoval zahodne dræave pred “komunistiËno 

nevarnostjo”. Te zdaj ni veË. In Ëe se ozremo nazaj v preteklost, nekako ne 

moremo opaziti zares prepriËljivih dokazov, ki bi kazali na to, da bi sovjetski imperij 

æelel vojaπko napasti in premagati zahodnega. Je bil Nato potemtakem æe tedaj odve- 

Ëen? Ali pa je bilo njegovo poslanstvo varovati zahodni imperij pred morebitnimi lastnimi 

“odpadniπkimi” in “malopridnimi dræavami” (oziroma politiËno nevarnimi odkloni 

od uradne “kapitalistiËne linije”)? To iz danaπnjega zornega kota ‡ razen morda 

za kakega zvedavega zgodovinarja ‡ najbræ ni veË relevantno, vsekakor pa ni nepomembno 

poiskati odgovor na vpraπanje, zakaj Nato obstaja tu in zdaj. 

»emu severnoatlantsko “obrambno” zavezniπtvo πe zmeraj vztraja pri æivljenju? Je 

mar preprosto pozabilo odmreti? Je Nato v agoniji, goden le πe za evtanazijo? Je Nato 

1 Braithwaite (2001:7) opozarja, da so bili vojaπki spopadi v obdobju 1945 -1989 v precejπnji meri odsev rivalstva obeh svetovnih velesil na perifernih 

obmoËjih. Za vojaπke spopade v devetdesetih letih pa je znaËilno, da se veËinoma dogajajo v πibkih dræavah, kjer je vzpostavitev legalnega 

politiËnega nadzora (v razmerah reda in mira) za protagoniste vojne manj donosna kakor kraje, mafijsko izsiljevanje, monopol nad trgovino s kljuËnim 

blagom (npr. nafto) in nasilno prisvajanje zemlje, gozdov ali rudnin. V takπnih primerih je nadaljevanje oboroæenih sporov v interesu “gospodarjev 

vojne” na obeh straneh. KljuËni protagonisti vojne se pri tem opirajo predvsem na strah svojih podrejenih pred sovraænikom (in na sovraπtvo do 

nasprotne ‡ pogosto etniËno ali versko definirane ‡ skupine).

morda æe mrtev, le da tega πe ne ve (oziroma mu tega nihËe ‡ razen seveda “protiglobalistov” 

‡ noËe povedati)? Morda, vendar pa njegove vojaπke in politiËne akcije po 

padcu berlinskega zidu kaæejo moËno voljo po reinkarnaciji. In πe veË, preæivetje Nata 

po zlomu “realnega socializma” kaæe interpretirati kot znamenje, da razvpita “hladna 

vojna” vendarle πe ni konËana (oziroma se nadaljuje z zmanjπano, poloviËno moËjo, 

to je, brez nekdanjega sovjetskega imperija)? Glede na to, da Nato ostaja, πe veË, postaja 

celo Ëedalje veËji, oËitno πe vedno dovolj dobro streæe predvsem strateπkim ‡ 

ekonomskim in politiËnim ‡ interesom ZDA (oziroma njihovim vladajoËim elitam, 

posebej nenasitnemu “vojaπko-militaristiËnemu kompleksu”), 2 ki so njegov nesporni 

in neomajni poglavar. Prav v tem se skriva resen problem in eden izmed najpomembnejπih 

razlogov proti vkljuËitvi Slovenije v Nato. ZDA so namreË skrajno nevarna ‡ 

πe huje, izjemno πkodljiva ‡ velesila v mednarodnih odnosih: svojo nesporno vojaπko 

(pre)moË izrabljajo za strahovlado, ki je najbræ brez primere v svetovni zgodovini. Seznam 

ameriπkih (odkritih in zakrinkanih) vojaπkih, pravzaprav teroristiËnih intervencij 

v drugih, suverenih dræavah je naravnost impozanten (primer Rai, 1995: 63-79). Trenutno 

bijejo ZDA “sveto” vojno 3 proti “terorizmu” (kot so ga same avtoritativno opre- 


79 

2 »e to ‡ vsaj v grobem ‡ dræi, je zadeva æe skoraj groteskna. Severnoatlantsko zavezniπtvo dræijo pri æivljenju prav interesi najmoËnejπe Ëlanice, 

to je tiste Ëlanice, ki ima na voljo tehnoloπko izjemne vojaπke (in druge) resurse in je videti scela nedotakljiva (celo vsemogoËna), razen seveda za 

morebitne “teroristiËne” napade, ki pa jih s “klasiËnimi” vojaπkimi prijemi ni mogoËe prepreËiti. S pomoËjo Nata lahko ZDA zagotavljajo svoj vojaπki 

vpliv (in navzoËnost) v evropskem prostoru (ki ga ne ogroæa nobena vojaπka sila!) in si pridobivajo kupce za ‡ v kontekstu poznomoderne druæbe 

povsem nepotrebne ‡ izdelke njihove oboroæevalne industrije. 

3 Sliπati je celo, da gre za vojno, ki je v marsiËem “nova”. V Ëem je njena novost? Mar v tem, da so letala poleg smrtonosnega tovora (ki ga kajpak 

niso bili deleæni le “teroristi”) odmetavala πe “humanitarno pomoË”? V tem primeru je ustrezneje govoriti o cinizmu, ne pa o noviteti. Dejansko 

pa napad na Afganistan ni omembe vredna novost. AmeriËani so tudi v tem primeru (ob bolj ali manj simboliËni pomoËi svojih vazalov) uveljavljali 

koristi svojih (in drugih zahodnih) elit, retoriËno prikazanih kot “nacionalni interesi”. Agresijo na eno izmed najrevnejπih dræav so utemeljili s pravico 

do “samoobrambe”, obenem pa svetovni javnosti niso predloæili nobenih prepriËljivih dokazov, da jih je vojaπko napadel Afganistan (πe veË, 

doslej niso javno razgrnili nikakrπnega empiriËnega gradiva, ki bi nedvoumno pokazalo, da so napade v New Yorku in Washingtonu organizirali Osama 

bin Laden oziroma njegovi sodelavci). VnoviË se je torej zgodilo, da o skrajno pomembnih politiËnih zadevah (ki vsaj posredno zadevajo vse Ëloveπtvo) 

odloËa zgolj peπËica “posveËenih”: v nesramen posmeh demokratiËnemu idealu in normativno veljavni koncepciji Ëlovekovih pravic. Arogantni 

“gospodarji vojne” so na ta naËin poniæali svoje podloænike (na æalost ob njihovi veËinski privolitvi) na raven otroka (πe huje, bebca), nezmoænega 

samostojnega razmiπljanja, zaradi Ëesar mu je “treba” (kajpada v imenu njegovih “najboljπih koristi”) skrbno dozirati informacije o tem, kaj se “v 

resnici” dogaja, in se mu po potrebi tudi (z)lagati.


80 

delile 4 ). Silovito so napadle Afganistan, zdaj pa se ‡ kot je videti ‡ pripravljajo na vnoviËno 

agresijo na Irak (to je, dræavo na “osi zla”). Nedavno je v medije prodrla osupljiva 

(Ëeravno ne nepresenetljiva) vest, da predrugaËena ameriπka vojaπka doktrina 

dopuπËa uporabo jedrskega oroæja proti vsaj sedmim “malopridnim” 5 dræavam, in sicer 

tako rekoË à la carte. 6 Najbolj srhljivo v tej zgodbi pa je nemara dejstvo, da mednarodna 

javnost (deloma celo evropska) vse to ‡ namreË v oËi bijoËe krπitve mednarodnega 

prava, surovo teptanje demokratskih idealov in arogantno neupoπtevanje OZN 

‡ veËidel prostoduπno tolerira (Ëeprav vËasih s stisnjenimi zobmi). 7 Morebitno Ëlanstvu 

v Natu, ki je pod nespornim (in tudi neproblematiziranim) nadzorom ZDA, bi tukajπnji 

dræavi πe bolj skrivilo hrbtenico pred kljuËno velesilo in jo naredilo za πe bolj 

poniæ(a)ni satelit ameriπke agresivne politike. MnoæiËna zavrnitev vstopa v zvezo Nato 

pa bi utegnila imeti precejπnjo simbolno vrednost, kolikor bi mednarodni javnosti 

nazorno pokazala, da lahko tudi zelo majhna dræava kljubuje imperialnim apetitom. 

PriporoËila, ki naj bi jih po pisanju tukajπnjih medijev nekateri funkcionarji Nata 

naslovili na Ëlane slovenske vlade, naj ukrenejo kaj uËinkovitega za poveËanje javnomnenjske 

naklonjenosti tej organizaciji, je mogoËe razumeti tudi kot znamenje njihovega 

nelagodja spriËo izredno razπirjenega “natoskepticizma”. Referendumska zavrnitev 

“povabila” v Ëlanstvo bi namreË lahko pomenila nevaren signal drugim: Ëe je 

prebivalstvo vojaπko πibke dræavice veËinsko zoper vkljuËitev, Ëemu v zavezniπtvu vztrajajo 

in vanj silijo vojaπko moËnejπe dræave?! 

4 “Terorizem” je skrajno zmuzljiv pojem, ki se izmika sleherni objektivni (interesno ali ideoloπko nepristranski) opredelitvi (gre za oznako, ki je nadomestila 

nekdanji termin “politiËna kriminaliteta”): to, kar je za eno (na primer oblastno) stran “terorizem”, utegne biti za druge nekaj bistveno 

drugega, npr. boj za svobodo ali celo “boj proti terorizmu” (zlasti dræavnemu). 

5 Oznaka “malopridna” je v sodobnem politiËnem in medijskem “novoreku” pomensko zelo blizu pridevniku “nedemokratiËna”, seveda s pogojem, 

da blago zveneËi opis “demokratiËna vlada” pripiπemo vsem tistim politiËnim strukturam, ki priznavajo in spoπtujejo ameriπko hegemonijo in 

“ekonomski red”, ki ga ideoloπko, pravno, politiËno in po potrebi vojaπko branijo zahodne kapitalistiËne sile (“vladajoËi razredi”). 

6 Mekina (2002: 22) navaja, da je v skladu z novo doktrino sprejemljivo uporabiti jedrsko oroæje v treh primerih, in sicer proti tarËam, ki so sposobne 

vzdræati nejedrski napad, kot povraËilo za napad z jedrskim, bioloπkim ali kemiËnim oroæjem in ob presenetljivem vojaπkem razvoju dogodkov. 

7 To nenavadno dejstvo bi morda lahko pojasnili z izredno prepriËljivostjo ameriπkega propagandnega sistema.

Skoraj absurdno je, da se je Nato prviË vojaπko aktiviral prav na obmoËju bivπe Jugoslavije, 

to je, na ozemlju, ki je zunaj njegovih uradnih pristojnosti (in deklariranih 

funkcij). Z vojaπkimi posegi v balkanskem prostoru je Nato morda poskuπal prepriËati 

svetovno ali vsaj evropsko javnost, da je πe vedno nepogreπljiva (celo edina zares verodostojna) 

“varnostna” struktura. No, tej “finti” so nekateri tedaj oËitno nasedli, najbræ 

zato, ker je Nato svoje (in ameriπke) ambicije zakamufliral s humanitarno retoriko. 

Vseeno pa je teæko zanikati, da je bila Natova agresija na ZRJ ‡ “umazana vojna” 

(Adam Shaff) ‡ pravzaprav strahopetna (omejena na letalske in raketne napade) in 

ciniËna: “uspeπna” je bila predvsem pri uniËevanju gospodarskih struktur in povzro- 

Ëanju “kolateralne πkode”. Navzlic premetenim pravniπkim vragolijam (ali Ëarovnijam) 

ni bilo mogoËe prikriti, da je Nato napadel predvsem ‡ skrajno krhko in mukoma 

ustvarjeno ‡ mednarodno pravo in mednarodne institucije (namreË æe tako nemoËno, 

pravzaprav naËrtno onemogoËano Organizacijo zdruæenih narodov). S tem je 

retroaktivno vzpostavil strah zbujajoËi precedens: Nato lahko vojaπko intervenira kjerkoli 

in kadarkoli, ne da bi zaradi tega kdorkoli odgovarjal (ali imel slabo vest). 

Po svoje je tragikomiËno, da je Nato prviË sproæil vzajemno solidarnost (oziroma 

razvpiti peti Ëlen) prav po napadu na faliËne simbole ameriπkega imperializma, in sicer 

navkljub temu, da v tem primeru oËitno ni πlo za vojaπki napad na ZDA (ki so æe 

sicer do te mere vojaπko in drugaËe superiorne, da ne potrebujejo tuje vojaπke pomoËi 

pri obrambi svojih interesov in “nacionalne” varnosti). Kaj to pomeni? Se je Nato odloËil, 

da bo odslej po svetu preganjal “teroriste” 8 (ker je paË medtem æe zmanjkalo “komunistov”)? 

Se je spremenil v kvazi policijsko nadnacionalno organizacijo? V samopaπnega 

(“razkalaπenega”) in samooklicanega πerifa? Katere bodo njegove nadaljnje 

naloge? Boj proti trgovanju s prepovedanimi drogami? Boj zoper “organizirani krimi- 


81 

8 Ne bi bilo nerazumno, Ëe bi se Nato spopadel s heteronomnim delom, skrajno nevarnim in πkodljivim pojavom, ki ima za posledico neprimerno 

veËje πtevilo ærtev kakor “teroristiËna” dejanja. Reiman (1998: 71-77) navaja oceno, po kateri v ameriπki dræavi New York vsako leto umre od 

5.000 do 7.000 oseb zaradi bolezni, ki so povezane z delovnim procesom (vsako leto zabeleæijo 35.000 novih bolezni, ki so povezane z delom).


82 

nal”? Boj zoper korupcijo? Boj zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu? Boj 

zoper kraje v samopostreænih trgovinah? Ali pa morda boj zoper “protiglobaliste”, njegove 

izpriËane nasprotnike? Kdo bi vedel. Po “enajstem septembru” je oËitno moæno 

vse. Vseeno pa ni mogoËe prezreti, da je bilo pompozno aktiviranje petega Ëlena predvsem 

simbolna gesta, πe en ‡ resda dokaj beden (namreË glede na dejanski vojaπki prispevek 

Ëlanic) ‡ poskus Natove nomenklature, da pokaæe javnosti, kako nujno potrebna 

je ta organizacija (v “novih” razmerah). Ob tem pa je treba opozoriti, da peti Ëlen 

nikakor ne jamËi avtomatiËne ali refleksne vojaπke pomoËi napadeni Ëlanici Nata. Nobena 

sploπna in abstraktna norma namreË ni kategoriËna. Sleherna tovrstna norma je 

zgolj hipotetiËna: nanaπa se na mnoæico konkretnih situacij, ki pa in abstracto nikoli ne 

morejo biti izËrpno navedene. Tudi Ëe bi bila kdaj v prihodnosti katera izmed Ëlanic 

Nata dejansko napadena, bi bilo treba najprej z interpretacijo ugotoviti, ali gre dejansko 

za primer, ki terja solidarno vojaπko pomoË vseh drugih Ëlanic. Jasno je, da dejstva 

‡ niti najbolj v oËi bijoËa ‡ ne govorijo sama po sebi. Nekdo jim mora pripisati pomen. 

Pogosto se zgodi, da razliËni interpretatorji “enaka” dejstva vidijo precej razliËno. 

©e pogosteje pa se zgodi, da zmaga (oziroma je videti najbolj “prepriËljiva”) interpretacija 

najmoËnejπega, kar pa Slovenija v “druæini” Ëlanic Nata nikoli ne bo. 

Nato bi bilo mogoËe opisati kot eno izmed institucij svetovne (“imperialne”) “dræave 

kapitala” (Gorz, 1999: 14-22), to je, nenavadne tvorbe brez ozemlja, socialnega temelja, 

demokratske legitimnosti in politiËne ustave. Nadnacionalna dræava kapitala 

(ki jo sestavljajo πe institucije, kot so na primer Mednarodni denarni sklad, Svetovna 

banka ali Svetovna trgovinska organizacija ‡ svojevrstna “os zla”) je gospostveni mehanizem 

za uveljavljanje pravic in vrednot globaliziranega (oziroma transnacionalnega) 

kapitala ‡ “edinega nosilca suverenosti” (Marco Revelli). Paradoksna dræava kapitala 

vsiljuje nacionalnim dræavam zahteve neoliberalistiËne ekonomske politike (na 

primer zahteve po “fleksibilnosti” delovne sile, privatizaciji, deregulaciji in zniæevanju 

“javne porabe”), katere posledice niso skrivnost: polarizacija med bogatimi in rev-

nimi (oziroma poveËevanje ekonomskih neenakosti), 9 onesnaæevanje in uniËevanje 

narave, sistemske krπitve Ëlovekovih pravic, brezposlenost, malikovanje kulta profita, 

primat zasebnega ekonomskega sektorja, kriza (ali celo smrt) demokracije, negotovost 

zaposlitve (in z njo povezana ekonomska prekarnost), diktatura trgov (zlasti finanËnih), 

poslabπanje delovnih razmer in slabitev solidarnosti (zaradi stopnjevanja 

tekme med dræavami, podjetji in prodajalci delovne sile). Opraviti imamo skratka s 

politiko, ki temelji na zastraπevanju aktualnih in potencialnih delavcev: nenehnem 

generiranju negotovosti, to je, obËutij, ki precej olajπujejo neformalne oblike nadzora 

nad podrejeno (veËinsko) populacijo, obsojeno na to, da veËino svojega Ëasa (in æivljenjske 

energije) ærtvuje za heteronomne cilje, oziroma se “prostovoljno” zreducirajo 

na objekt, katerega uporabnost (ali “funkcionalnost”) je omejena na to, da proda(ja) 

‡ realno ali navidezno ‡ korist nekomu drugemu. Seveda ni nikakrπna skrivnost, da 

je tudi v tukajπnjem prostoru precej posameznikov, ki jim politika “svetovne dræave 

kapitala” povsem ustreza, ker jim prinaπa veË kot oËitne gmotne in statusne prednosti. 

Zato tudi ne preseneËa soglasna podpora vladajoËe in “opozicijske” kleptokracije 

vkljuËitvi v Nato, saj bi Ëlanstvo v marsiËem utrdilo njihovo vladavino (in vsaj nekaterim 

zagotovilo tudi precejπnje zasluæke). Vendar pa ‡ kot kaæejo raziskave javnega 

mnenja ‡ veËina misli drugaËe. Tudi to ne preseneËa, saj postaja Ëedalje bolj jasno, da 


83 

9 V PoroËilu o Ëlovekovem razvoju (Hanæek in GregorËiË, 2001: 18) naletimo na osupljiv podatek, da je imela leta 1998 skupinica 225 najpremoænejπih 

ljudi na svetu v lasti gmotno bogastvo, ki je presegalo 1000 milijard dolarjev (in πe veË: od leta 1994 dalje se je njihovo premoæenje 

poveËevalo v povpreËju za 500 dolarjev na sekundo), kar je enako letnemu dohodku 47 odstotkov svetovnega prebivalstva, to je, 2,5 milijarde 

ljudi. V tej zvezi je koristno povzeti πe nekatere dodatne primerjave: (a) premoæenje treh najbogatejπih ljudi presega skupni letni bruto druæbeni 

proizvod (BDP) 48 najrevnejπih dræav; (b) premoæenje 15 najbogatejπih presega skupni letni BDP subsaharske Afrike; (c) premoæenje 32 najbogatejπih 

presega skupni letni BDP juæne Azije; (Ë) premoæenje 84 najbogatejπih je veËje od BDP Kitajske, ki ima 1,2 milijarde prebivalcev; (d) za 

zadovoljitev elementarnih potreb po osnovni izobrazbi, zdravstvenem varstvu, reproduktivnem zdravstvu za æenske, prehrani, vodi in sanitarijah za 

vse ljudi na svetu potrebujemo 40 milijard dolarjev na leto, kar znaπa piËle πtiri odstotke bogastva 225 najbogatejπih ljudi. V optiki izjemnih ekonomskih 

in socialnih neenakosti vsekakor ni nerazumljiva naslednja ocena: “Trdil bi celo, da je Ëisto mogoËe, da je bil naπ obstojeËi sistem najslabπi, saj 

je pripeljal do najveËje polarizacije natanko zaradi tistega, kar naj bi bila njegova najveËja odlika, zaradi neverjetnega πirjenja proizvodnje vrednosti. 

Ker je bila proizvedena vrednost veliko veliko veËja, je bila lahko in je tudi zares bila razlika med vrhnjim slojem in preostalimi veliko veËja kot 

v drugih zgodovinskih sistemih, celo Ëe dræi, da je vrhnji sloj sedanjega sistema zajel veËji odstotek celotnega prebivalstva v sistemu, kot je to veljalo 

za prejπnje zgodovinske sisteme.” (Wallerstein, 1999: 58).


84 

je kapitalistiËni sistem (nad katerim bedi tudi Nato) vsaj za veËino prebivalstva vse 

prej kot uteleπenje “raja na zemlji”: vse veË ljudi ga dojema kot pekel ali vsaj kot prekletstvo 

neusmiljene “usode”. 

Apologeti Nata radi poudarijo, da zavezniπtvo ni zgolj vojaπka institucija/organizacija, 

ampak πe “nekaj veË”: politiËna zdruæba, ki varuje specifiËne zahodne vrednote. 

To dræi. Res pa je tudi, da gre pri tem predvsem za vrednote kapitalistiËnega sistema 

(utemeljenega na prioriteti neskonËne akumulacije kapitala), ki uæivajo Ëedalje manjπo 

naklonjenost javnosti celo v zahodnem svetu (in kajpak tudi pri nas). Vzemimo za 

zgled staliπËe do heteronomnega dela. Gorz (1999: 55-71) ‡ na podlagi javnomnenjskih 

in empiriËnih raziskav v vseh zahodnih druæbah ‡ opozarja, da magiËna privla- 

Ënost dela (oziroma plaËane zaposlitve ali sluæbe) upada. »edalje veË ljudi ne vidi v 

delu osrednje vrednote, ampak hoËejo imeti veË Ëasa za smiselne, samodoloËene dejavnosti 

(oziroma veË osvobojenega Ëasa, to je, Ëasa onstran ekonomskega “kraljestva 

nujnosti”). PredrugaËeno staliπËe do dela je reperkusija kulturne revolucije v poznih 

πestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih: “velikega zavraËanja” (The Great Refusal) 

vseh osrednjih institucij kapitalistiËne druæbe, ki je tedaj izzvalo “krizo vladanja” 

izjemnih razseænosti (globalizacijo bi lahko interpretirali tudi kot strateπki protiudarec 

kapitala v boju z delavskim razredom in druæbo kot celoto). EmpiriËne raziskave so 

tudi pokazale, da ljudje veËinoma zavraËajo prevelike razlike v dohodkih (in bogastvu), 

onesnaæevanje okolja in vladavino moËnih ekonomskih korporacij (multinacionalk 

ali transnacionalk). To z drugimi besedami pomeni, da so “vrednote Nata” 

pravzaprav vrednote skrajno privilegirane manjπine: gre za normativne orientacije, ki 

niso le tuje, ampak so celo sovraæne do porajajoËih se (in Ëedalje bolj razπirjenih) 

“postmodernih” vrednotnih usmeritev. 

Ko steËe beseda o vkljuËitvi Slovenije v Nato, se debata ponavadi osredotoËi na racionalno 

tehtanje prednosti (benefits) in stroπkov (costs). To je kajpak razumljivo, saj je 

ekonomistiËno razmiπljanje hegemonsko v javnem diskurzu. Seveda tudi na tej ravni

argumentov proti vkljuËitvi v Nato ne (z)manjka. Nasprotno. VkljuËitev bi gotovo 

imela za posledico precejπnje poviπanje ‡ æe tako odloËno prevelikih! ‡ izdatkov za 

vojsko (ki bi jih lahko brez sence dvoma porabili za mnogo bolj koristne reËi). To brez 

dvoma je iracionalno poËetje, saj je povsem oËitno, da slovenski dræavi ne zdaj ne kdaj 

v bliænji prihodnosti ne grozi vojaπka agresija (njeno neodvisnost ali samostojnost ogroæajo 

povsem drugi, vsekakor nevojaπki procesi ‡ vendar pa ti potekajo z blagoslovom 

vladajoËih elit). Kaj se bo dogajalo v nekoliko bolj odmaknjeni prihodnosti, kajpak 

nihËe ne ve (niti ne more vedeti). Vpraπanje je tudi, ali bo tedaj Nato sploh πe obstajal 

(in v kakπni obliki). Kakorkoli æe, Ëe bi se zgodilo najhujπe in bi katera od sosed 

(npr. Italija, ki je najmoËnejπa, hkrati pa je tudi Ëlanica Nata) vojaπko napadla Slovenijo, 

bi si s takπno avanturo vendarle nakopala hude teæave (in velikanske Ëloveπke 

in ekonomske stroπke). Pokoriti s silo tujo dræavo oziroma ljudstvo je nadvse nehvaleæno 

opravilo, ki se ponavadi konËa s polomom, Ëe je prebivalstvo v veËini sovraæno 

do okupatorja. »e ta pogoj ni izpolnjen, pa tej dræavi ne moreta pomagati ne Nato ne 

morebitna lastna profesionalna vojska. 

Navzlic nesporni prepriËljivosti racionalnih/ekonomskih argumentov, ki govorijo 

zoper vkljuËitev v Nato, vendarle ne smemo prezreti razlogov proti, ki pa so moralne 

narave. 10 Organizacija Nato je moralno sporna, saj je v preveliki meri poistovetena z 

imperialistiËnimi in kapitalistiËnimi interesi ‡ to je, z interesi, ki perpetuirajo ekonomsko 

strukturno nasilje: predvsem nasilje heteronomnega dela, nasilje v distribuciji dohodka 

in bogastva in nasilje nad naravo ‡ poleg tega pa je z agresijo na ZRJ pokazala, 

da ni (veË?) obrambna, ampak napadalna institucija, ki se ne obotavljala delovati v nasprotju 

z mednarodnim pravom in mimo uveljavljenih mednarodnih institucij (glede 

na to bi bilo morebitno Ëlanstvo v zavezniπtvu prej razlog za sram kakor za “nacionalni 

ponos”). Mir na tem nemirnem svetu bi bilo treba braniti drugaËe (primer Braithwai- 


85 

10 Med argumenti zoper vkljuËitev so seveda pomembni tudi politiËni. Z vkljuËitvijo v Nato bi se namreË po nepotrebnem odrekli moænosti 

samostojnega oblikovanja politike v zvezi z vojaπkimi vpraπanji.

te, 2001: 17-23): vsekakor ne z atavistiËnimi strukturami, kakrπna je Nato, ampak pod 

okriljem in nadzorom Organizacije zdruæenih narodov. Za zagotavljanje miru je seveda 

potrebna doloËena vojaπka sila, vendar le kot zares skrajno sredstvo (ultima ratio) ‡ ki je 

aktivirano πele potem, ko vsi drugi poprejπnji ukrepi spodletijo ‡ in v skladu z mednarodnim 

pravom (oziroma pod demokratiËnim nadzorom). Zvezi Nato tovrstnega poslanstva 

ne kaæe zaupati (saj se je æe prehudo diskreditirala in osramotila). ©e veË, nobenega 

pametnega razloga (razen strateπkih interesov ZDA) ni videti, zakaj Evropa (v najπirπem 

geografskem smislu) ne bi sama (po)skrbela za lastno varnost (in v okviru OZN sodelovala 

tudi v morebitnih mirovnih operacijah drugje po svetu), to je, brez Nata. Nato 


86 

je v evropskem prostoru pravzaprav nepotreben tujek, corpus alienum. 

Za konec le πe kratka pripomba. Dosedanje razprave o slovenski (ne)vkljuËitvi v 

Nato so pokazale na skrajno omejeno pojmovanje varnosti. Varnost ‡ ki je kajpak 

nesporna vrednota ‡ je opredeljena v glavnem kot lastnost kolektivitete (npr. nacije 

ali dræave), ki jo ogroæa bodisi zunanji sovraænik (ki ga vsaj v vojaπkem pomenu trenutno 

ni videti) bodisi notranji sovraænik (na primer “kriminalci”). Po mojem mnenju 

bi kazalo varnost razumeti dosti πirπe, namreË kot stanje, v katerem vsakdo (“efektivno”) 

uæiva svoje Ëlovekove pravice, predvsem pravico do samodoloËanja, to je, upravljanja 

s svojim Ëasom, telesom in opravili: pravico do ustvarjanja samega sebe kot 

subjekta. Zveza Nato je kajpak milijone svetlobnih let oddaljena od tovrstnega razumevanja 

varnosti. ©e veË, Nato je ‡ æe s samim obstojem ‡ nevarna in πkodljiva institucija, 

odtujena demokratiËnemu nadzoru in celo sovraæna do volje ljudstva, predvsem 

pa do koncepcije Ëlovekovih pravic. Ne pozabimo namreË, da je resno upoπtevanje 

te normativne ideje nezdruæljivo 11 z varovanjem obstojeËe distribucije gmotnih 

11 Waldron je to misel izrazil nadvse jasno in jedrnato: “Predlagam torej, da bi morali imeti pravice, osnovane na materialni potrebi, za temeljne 

v svoji teoriji Ëlovekovega dostopa do virov in njihove rabe. Namesto da bi te pravice smatrali za osnovo tega, da postavimo pod vpraπaj sámo 

lastninsko ureditev; obstoj nezadovoljene materialne potrebe tako postane ugovor ne samo proti naËinu, kako se uveljavljajo lastninske pravice 

(sebiËno, nepremiπljeno in tako dalje), ampak prav proti obliki in distribuciji samih lastninskih upraviËenj. Pri razglaπanju socialnih pravic ne prosimo 

imetnikov lastnine, naj bodo malo bolj dareæljivi. Postavljamo globlje vpraπanje: s kakπno pravico trdijo, da je nekaj izkljuËno njihovo navkljub veliki 

revπËini drugih? Vztrajamo pri tem, da mora lastnina odgovarjati pred sodiπËem potrebe in ne obratno” (2000: 187).

virov oziroma lastninskih upraviËenj (ki pa se glede nje ne funkcionarji Nata ne njihovi 

nadrejeni nikoli niso spraπevali). 

Aktualno dogajanje v zvezi s Ëlanstvom Slovenije v Natu je bizarno in pomenljivo 

hkrati. Najviπji uradniki dræave, to je, edine politiËne organizacije, ki jo ima druæba za 

uresniËevanje svojih strateπkih ciljev, æivËno ‡ in k sreËi ne najbolj prepriËljivo ‡ prepriËujejo 

javnost, da glede pripadnosti Natu ni in ne sme biti nikakrπnega dvoma: 

vkljuËitev v Nato je preprosto nujna “opcija”, ki nima nobene alternative. Takπna argumentacija 

kajpak ni novost. Vse kljuËne politiËne odloËitve v zadnjem desetletju so 

bile pravzaprav predstavljene na enak naËin, namreË kot neizprosne in neizogibne 

nujnosti. Politika kot “umetnost moænega” se je tako prelevila v poniæno sprejemanje 

nujnega. ©e veË, politika samo sebe “træi” kot nepolitiko, to je, kot tehniËno/tehnoloπko 

(oziroma ‡ Ëe uporabim modni izraz ‡ “strokovno”) izvajanje nalog, ki so po 

svoji naravi onstran demokratiËnega presojanja in odloËanja. OËitno je, da se tukajπnja 

politiËna kasta πe najbolje poËuti v takπni dvojni vlogi: v razmerju do tujih 

(ne)formalnih centrov moËi se vede kot poniæen in vesten hlapec, v razmerju do 

“svojega” prebivalstva pa kot aroganten in neusmiljen gospodar. Zato vsekakor ni 

presenetljivo, da politiËna “elita” tudi izredno razprostranjeno nasprotovanje Natu 

dojema predvsem kot “strokovni” izziv: s katerimi propagandnimi, “piarovskimi” in 

manipulativnimi prijemi do te mere predrugaËiti zunanji imidæ te dræave, da mogotci 

iz Natove nomenklature (in njihovi ameriπki mentorji) ne bodo razoËarani (celo “hudi”) 

in da ne bi pomislili, da so njihovi tukajπnji politiËni biriËi “nedemokratiËni”, to 

je, neposluπni eksekutorji “nujnih” zahtev imperialne gospode in imperativov globalnega 

kapitalizma? Tukajπnja ideoloπka trobila skuπajo ustvariti vtis, da nas Natovi 

funkcionarji dobrohotno vabijo na veËerjo oziroma nas æelijo dareæljivo pogostiti z 

raznovrstnimi ugodnostmi (in da bi bilo celo skrajno nevljudno zavrniti tolikπno pozornost). 

Resnica je diametralno drugaËna: “vabijo” nas, da bi nam drago zaraËunali 

jedi, Ëeprav sploh nismo laËni oziroma si njihovih specialitet sploh ne æelimo. Poloæaj 


87

je nekako takπen, kot da bi nekdo “povabil” vegetarijanca na “meπano meso na æaru”, 

hkrati pa bi ga πe mastno udaril po æepu in mu avtoritativno (pravzaprav avtoritarno) 

zabiËal, da mora odslej jesti zgolj z mesnega jedilnika, ki mu ga bo kot paternalistiËni 

“kuhar” sam sestavljal. Hvala lepa za takπne kulinariËne in gostinske “usluge”! 


88 

Literatura 

Braithwaite, J. (2001): “Restorativna i reaktivna regulativa u cilju 

uspostavljanja mira u svetu”, Temida, πt. 2, str. 3-27. 

Gorz, A. (1999): Reclaiming Work, Cambridge, Polity Press. 

Hanæek, M.; GregorËiË, M. (2001): PoroËilo o Ëlovekovem razvoju: Slovenija 

2000-2001. Ljubljana, Urad Republike Slovenije za 

makroekonomske analize in razvoj. 

Mekina, I. (2002): “Napadamo!”, Mladina, πt. 11, 18. marec 2002, 

str. 21-24. 

Rai, M. (1995): Chomsky’s Politics, London, Verso. 

Reiman, J. (1998): The Rich Get Richer and the Poor Get Prison: 

Ideology, Class, and Criminal Justice, Boston, Allyn and 

Bacon. 

Wallerstein, I. (1999): Utopistike ali izbira zgodovinskih 

moænosti 21. stoletja. DediπËina sociologije: obljuba 

druæbenih ved, Ljubljana, Zaloæba /*cf. 

Waldron, J. (2000): “Liberalne pravice: dve plati medalje”, 

Problemi, πt. 1-2, str. 169-202. 

Protivojni plakati, Ljubljana, jesen 2001.

Gorazd KovaËiË * 

Nato kot paradigma nove hladne vojne 

1. Sociologija hladne vojne 

Obrambno zavezniπtvo evropskih in severnoameriπkih kapitalistiËnih dræav Nato 

je nastal kot proizvod hladne vojne. Blok teh dræav na Ëelu z nosilno Ëlanico Zdruæenimi 

dræavami je od petdesetih do konca osemdesetih let s kopiËenjem vojaπke sile 

skrbel za uravnoteæenost strahu in moËi v igri niËelne vsote z neposrednim sovraænikom 

‡ sovjetskim blokom. Nato je nastal zaradi obrambe Zahodne Evrope in je bil tudi 

po svojih strateπkih dokumentih ozemeljsko omejen le na Evropo in severni Atlantik. 

Bil je le ena od organizacij v blokovski delitvi sveta. Zahodni Evropi je zagotavljal 

status quo, Zdruæenim dræavam pa navzoËnost njenih vojaπkih sil na mejah sovjetskega 

imperija in obenem politiËni nadzor nad zaveznicami. 

Kadar zgodovinarji govorijo o hladni vojni, navadno posveËajo pozornost predvsem 

geopolitiËnim razmerjem med silami, oboroæevalni dinamiki, groænjam z jedrskim 

oroæjem in krvavim vojnam na stiËiπËih interesnih blokov na svetovnem obrobju. 

Skratka, s hladno vojno mislimo predvsem na strateπko razmerje sil v mednarodnih 

odnosih. To, da je hladna vojna imela tudi doloËene psiholoπke in politiËne uËinke 

navznoter ali da je notranjepolitiËno dogajanje celo dajalo ton zunanjemu guganju 

tehtnice moËi, pa je ponavadi opisano le obrobno. 

Tu nas bo zanimalo predvsem, kako je oboroæevalni in zastraπevalni reæim hladne 

vojne vpliva na æivljenje v druæbah, ki so bile del igre. Zanima nas (hladna) vojna kot 

reæim organiziranja druæbe. Æe zaËetnik moderne politiËne misli Thomas Hobbes je 

89 

* Gorazd KovaËiË je sociolog in politiËni analitik, asistent staæist na Filozofski fakulteti v Ljubljani in sodelavec Mirovnega inπtituta.

Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 

90 

sredi 17. stoletja v svojem delu Leviathan zapisal: “Vojna niso zgolj bitke ali bojevanje: 

paË pa je Ëasovno obdobje, v katerem je pripravljenost na spopad dovolj razvidna.” 

1 Izhajamo iz teze, da je druæbeni ustroj ‡ to je napisana ali nenapisana pravila, 

po katerih se ljudje ravnajo, in vire, iz katerih dræavna oblast Ërpa svojo legitimnost 

in soglasje prebivalcev z oblastjo ‡ mogoËe organizirati na razliËne naËine. Moderna 

dræava je gotovo kompleksna institucionalna in praktiËna meπanica razliËnih naËinov 

organiziranja druæbenega reda in discipliniranja prebivalcev. Vendar nekateri prevladajo 

nad drugimi. Ti naËini ali prvine so naslednji: 

1. vladavina zakona in enakopravnost dræavljanov; 

2. demokracija, politiËni pluralizem in vkljuËevanje dræavljanov v sooblikovanje 

politike; 

3. trg zasebnih interesov; 

4. druæbena solidarnost; 

5. pastorala in ideoloπka vzgoja; 

6. strah, ogroæenost, vojna in druge nasilne oblike discipliniranja. 

Liberalno usmerjeni politiËni sistemi navadno poudarjajo prve tri sklope, ki vsakomur 

omogoËajo uresniËevanje lastnih interesov, zagotavljajo soglasje s sploπnimi interesi, 

ki jih zastopa vlada, ter prepreËujejo privilegije in zlorabe. Takπni politiËni sistemi 

so znaËilni za sodobno Zahodno Evropo. Liberalno usmerjeni politiËni sistemi obstajajo 

v veË razliËicah. Nekatere imajo poudarjeno solidarnostno dimenzijo, druge ‡ 

ta model je v zadnjih dveh desetletjih v vzponu ‡ pa gredo v smer moËnejπega poudarjanja 

trga: deregulacije in privatizacije socialnih funkcij dræave ter prenaπanja bremen 

in tveganj neenakosti na ramena posameznikov. Peta dimenzija je v stabilnih Ëasih 

manj izrazita, Ëeprav je tudi prisotna. 

Na minimum pa je v liberalno usmerjenih politiËnih sistemih skrËen tisti reæim 

organiziranja druæbenega reda patriotizma, ki temelji na strahu ljudi pred zunanjo 

1 Hobbes, T. (2000): Leviathan, 13. poglavje. Citat v Hobsbawm, E. (2000): »as skrajnosti, Ljubljana, str. 231.

nevarnostjo. Prav tu naletimo na bistveno posebnost, ki jo pomeni stanje dejanske, 

moæne ali namiπljene vojne za ustroj druæbe. V teh druæbah je πesta dimenzija moËno 

poudarjena in lahko celo prehiti nekatere druge, ki veljajo za temelj odprte druæbe. 

Fenomen hladne vojne moramo pogledati tudi z vidika notranjih uËinkov, ki jih prinaπa 

reæim strahu in uniformiranosti. 

2. Ameriπka notranja politika in hladna vojna 

Analitiki, kakrπen je eden zadnjih æiveËih enciklopedov, britanski zgodovinar Eric 

Hobsbawm, ugotavljajo, da potem ko je leta 1952 tudi Sovjetska zveza izdelala jedrsko 

bombo, realne nevarnosti za svetovno vojno ni bilo veË. “Kljub apokaliptiËni retoriki 

na obeh straneh, zlasti na ameriπki strani, sta vladi obeh velesil sprejeli svetovno 

razdelitev moËi ob koncu druge svetovne vojne, ki je pripeljala do skrajno neenakomernega, 

a pravzaprav nespornega ravnovesja sil.” 2 Vlade obeh velesil so si prizadevale 

za mirno glajenje razmejitvenih sporov in se izogibale neposrednim spopadom ter pri 

svojem ravnanju “v nasprotju z ideologijo retorike hladne vojne izhajale iz predpostavke, 

da je dolgoroËno miroljubno soæitje med njima moæno”. 3 Potrebna taktika je bila 

taktika omejevanja in zadræevanja nasprotnika. Absurdno gromozanski vojaπki arzenal 

ZDA in Sovjetske zveze, s katerim bi lahko nekajkrat opustoπili Zemljo, sta velesili uporabljali 

kot sredstvo v pogajalskih pritiskih, moænost uporabe pa je bila izkljuËena. Ravnovesje 

kapacitet smrti je doloËalo mednarodna razmerja moËi in pomenilo okvir, znotraj 

katerega so se odvijale vojne v obrobnih dræavah tretjega sveta. 

Prav ta gotovost navzven, v odnosu do nasprotne velesile, je omogoËila zlorabo 

jedrske nevarnosti za notranjepolitiËne namene. Hobsbawm ugotavlja, da so med vsemi 

jedrskimi silami in vsemi Ëlanicami enega ali drugega bloka pri zlorabi vojne psihoze 

najbolj prednjaËile ZDA. Ameriπka vlada je bila namreË mnogo bolj kot sovjet- 


91 

2 Hobsbawm, 2000: 232. 

3 Hobsbawm, 2000: 233.


92 

ska ali celo zahodnoevropske odvisna od Ëustvenega razpoloæenja volilnega telesa. In 

s temi Ëustvi se je dalo manipulirati. Napetost je bila logiËna posledica blokovske konfrontacije, 

vendar to “ne razloæi apokaliptiËnega tona hladne vojne. Ta je priπel iz 

Amerike. (...) ‘svetovna komunistiËna zarota’ morda z izjemo prvih povojnih let ni 

bila resen del notranje politike nobene od tistih dræav, ki so se imele za politiËne demokracije. 

Med vsemi demokratiËnimi deæelami so le v ZDA predsednike izbirali (...) 

v strahu pred komunizmom, ki je bil za njihovo notranjo politiko pribliæno tako pomemben 

kot budizem za Irce.” 4 Prav umetno potenciranje strahov in gonja nekaterih 

ameriπkih politikov proti nevidnemu sovraæniku sta bila po Hobsbawmovi oceni 

glavno gonilo ameriπke (in πele poslediËno tudi sovjetske!) oboroæevalne tekme. 

Tudi zmerni ameriπki politiki so bili prisiljeni tekmovati s skrajneæi, ki so z retoriko 

zastraπevanja pred zunanjim in notranjim fantomskim komunistiËnim sovraænikom doloËali 

pravila in tempo igre za volilne toËke. “Pritlehne in neracionalne blaznosti protikomunistiËnega 

lova na Ëarovnice ni zaËela ameriπka vlada, ampak sicer nepomembni 

demagogi, (...) ki so odkrili politiËni potencial vsesploπnega ovajanja notranjih sovraænikov. 

(...) ApokaliptiËni antikomunizem je bil koristen in zato mamljiv celo za politike, 

ki niso iskreno verjeli v svojo lastno retoriko. (...) Javna histerija je predsednikom olajπala 

zbiranje velikanskih vsot denarja, ki jih je ameriπka politika zahtevala od svojih dræavljanov, 

ki slovijo po svojem odporu do plaËevanja davkov.” 5 Namiπljeni boj proti fantomskemu 

sovraæniku v lastnih vrstah je s pridom uporabljal represivni aparat dræave, v 

ZDA zlasti FBI s svojim nezamenljivim direktorjem Edgarjem J. Hooverjem, za pritiske 

na radikalne politiËne nasprotnike. Povsod na “demokratiËnem” Zahodu so komunisti- 

Ëne stranke izgnali iz vlade, v Italiji celo z groænjo vojaπkega posredovanja. (Ravno v Italiji 

so ZDA iz ideoloπkih razlogov tako rekoË trajno ustoliËile krπËanskodemokratsko 

stranko, ta enostrankarski sistem pa je vodil v globoko sistemsko korupcijo.) V drugi 

4 Hobsbawm, 2000: 241. 

5 Hobsbawm, 2000: 239-240.

polovici sedemdesetih let je kontekst umetno vzdræevane hladne vojne soomogoËil neokonzervativno 

kontrarevolucijo ter poveËane ideoloπke pritiske na sindikate in nova 

druæbena gibanja. Ta so se mobilizacijsko v precejπnji meri napajala iz kritike moralno 

nevzdræne militaristiËne politike (Vietnam) in hladnovojne psihoze. 

3. DolgoroËne posledice hladne vojne 

Hladna vojna je za vse strani pomenila nerazumno izËrpavanje javnih financ. Odpor 

proti vietnamski vojni je imel podporo tako med πirokimi sloji mladih AmeriËanov, 

ki jih je mobilizacija neposredno prizadela, kot tudi med premoænejπimi skupinami 

in gospodarstveniki Amerike in zahodne Evrope. Ta je morala sofinancirati ameriπko 

vojaπko avanturo zaradi bretton-woodske vezave valutnih teËajev. GospodarskopolitiËno 

je reæim oboroæevalne tekme in vojaπkih podvigov, med katerimi je bil najbolj 

kriËeË ravno tisti v Vietnamu, sovplival na zastoj gospodarske rasti in dræave blaginje 

v sedemdesetih letih. Dve naftni krizi v tem desetletju sta bili med drugim strukturna 

posledica izËrpavanja v brezkonËni tekmi hladne vojne. Posledica je bila desetletna 

recesija, zaradi katere se je svetovno gospodarstvo preoblikovalo. Starega fordizma 

in dræave blaginje je bilo konec, povsod po svetu je zavel val neoliberalizma v makroekonomiji, 

marsikje pa tudi neokonzervativizma v politiki. PoslediËni rezultat krize 

v sedemdesetih letih je bil vzpon transnacionalk in nereguliranih finanËnih trgov. 

Nastale razmere so prisilile vlade vseh dræav v politiËni program neoliberalizma: v privatizacijo 

in deregulacijo v prid kapitalu, torej umik dræave iz gospodarstva. Neoliberalni 

recept za oæivitev gospodarskega zastoja sta najprej izpeljala desniËarska voditelja 

ZDA in Velike Britanije Ronald Reagan in Margaret Thatcher æe v zaËetku osemdesetih 

let. Njunemu modelu so postopno sledile πe druge dræave, pa tudi mednarodne 

finanËne ustanove. To zgodbo danes poznamo pod imenom ekonomska globalizacija. 

Na Vzhodu je bila gospodarska izËrpanost πe hujπa, saj je veËina dræav v osemdesetih 

letih zabredla v dolæniπko krizo, razen tistih s strateπkimi naravnimi surovinami, 


93


94 

kot je bila Sovjetska zveza, vendar se je njihova struktura trgovinske menjave moËno 

spremenila v πkodo sekundarnih in terciarnih dejavnosti. SZ je zaËasno reπeval veËkratni 

dvig cene nafte leta 1973, vendar je navidezna uspeπnost sovjetsko vodstvo zazibala 

v neukrepanje. Realno je sovjetsko gospodarstvo peπalo, nazadovanje pa je bilo le Ëasovno 

oziroma strukturno zamaknjeno ali premeπËeno. SZ je od leta 1964 do sredine 

osemdesetih let vsako leto poveËala obrambne stroπke za 4 do 5%, cena pa je bila ta, 

da je njen civilnotehnoloπki razvoj peπal in sploh ni zmogel preskoka v informacijsko 

paradigmo. Ko je naposled sovjetska oblast predvsem po zaslugi spoznanja GorbaËova 

o nesmiselnosti oboroæevalne tekme in konfrontacije popustila, sestopila z oblasti in sovjetski 

blok odprla svetu, je πok odprtja razsul dræavo v prah. Vdor dinamiËne zahodne 

ekonomije transnacionalk v sovjetsko centralnoplansko gospodarstvo je slednjega opustoπil. 

Novega napredka pa ni bilo in tako je vsaj srednjeroËna posledica za evropski 

Vzhod in obmoËje nekdanje SZ ostala kriza dræavne oblasti (ki vodi v prevlado mafij in 

klientel ter korupcije in anomije) in obuboæanje velike veËine prebivalstva. 

Neposredno razviden rezultat blokovske konfronatacije je bil patriotizem, temeljeË 

na strahu pred sovraænikom, napihnjenim s propagando. Toda dolgoroËne strukturne 

posledice druæbenega reæima hladne vojne so bile tako na Vzhodu kot tudi na Zahodu 

gospodarsko peπanje in prerazporeditev blaginje v πkodo veËinskega prebivalstva, 

kopiËenje oroæja povsod po svetu in poveËana moË represivnih aparatov dræave ter 

ideoloπko zaostrovanje navznoter do drugaËe misleËih, do manjπinskih skupin in æivljenjskih 

slogov. KonËni dobiËek je v globalnem merilu iztræil le manjπi del druæbe, 

zlasti represivni dræavni aparat, vojaπkoindustrijski kompleks in del kapitalskih elit na 

Ëelu s transnacionalnimi korporacijami. To je glavni nauk izkuπnje hladne vojne, ki ni 

pomenila le reæima mednarodnih odnosov, paË pa tudi specifiËen reæim organiziranja 

druæb navznoter.

4. Nova hladna vojna 

Iz te pogosto prezrte perspektive se kaæejo zanimive vzporednice z danaπnjimi razmerami 

v svetu. Opaziti je moË, da nekatere poteze hladnovojne psihoze danes πe kar 

obstajajo oziroma so ponovno v vzponu. V ZDA jih promovira aktualni predsednik 

George Bush ml. s svojim skrajno konservativnim vladnim aparatom. Posamezne poteze 

navidezne hladne vojne kot strategije oblikovanja notranje politike je moË opaziti 

tudi pri nas. Zanimivo je, da se pojavljajo natanko ob vpraπanju πiritve zveze Nato in 

vstopa Slovenije vanjo. To je po svoje razumljivo æe zaradi nenavadnega dejstva, da vojaπko 

zavezniπtvo Nato po uradnem koncu hladne vojne πe kar obstaja. Vendar ta razlaga 

ne zadostuje. Prav tako ne zadostuje razlaga, da po πoku 11. septembra vrednota varnosti 

iz objektivnih razlogov kotira viπe. Ljudje naj bi bili upraviËeno vznemirjeni, odlo- 

Ëitev za Nato pa naj bi ponujala nekakπno varnost. Ne smemo pozabiti, da je bila v πestdesetih, 

sedemdesetih in osemdesetih letih dejanska nevarnost sovraænikovega napada 

preteæno namiπljena, pa vendar je moËno uËinkovala navznoter. Kot smo pokazali, je 

ena glavnih znaËilnosti hladne vojne v tem, da je neposredna nevarnost umetno ustvarjena, 

in to iz notranjepolitiËnih namenov zastraπevanja, poenotenja, veËje podpore 

vladi in zatiranja opozicijskih skupin. V tej luËi reæima hladne vojne nikakor ne smemo 

razumeti kot posledico realne ogroæenosti. Hladna vojna je predvsem uspeπen model 

vodenja notranje politike. George Bush ml. to dobro ve. 

Prav tako, kakor je bila ameriπka notranja politika motor stare hladne vojne in je 

dajala tempo konfrontaciji in lovu na Ëarovnice, ki so mu morali slediti tudi drugi 

igralci, je tudi danes vodilni generator nove namiπljene hladne vojne ameriπki predsednik 

Bush mlajπi. Bush ml. se je takoj po nastopu mandata odloËil, da bo dræavo potegnil 

iz gospodarskega zastoja z vojnim keynesianstvom. Bush, ki je po svoji politiËni 

usmeritvi sicer delegat velekapitala in zlasti naftnih in vojaπkoindustrijskih korporacij, 

se je odloËil, da bo pospeπil gospodarsko rast s poveËanim dræavnim povpraπevanjem. 

Za razliko od Roosevelta, ki je gospodarsko krizo v tridesetih letih saniral z ob- 


95


96 

seænimi javnimi deli, je Bush podobno kot Hitler v tridesetih letih usmeril dræavno 

povpraπevanje v vojaπko industrijo. Nastopil je z blazno zamislijo o gradnji protiraketnega 

πËita in jo zaËel utemeljevati s spodbujanjem strahov pred domnevno “malopridnimi” 

dræavami, ki naj bi sovraæile Ameriko in naËrtovale njeno uniËenje z jedrskim 

oroæjem. Busheve fantazije niso imele kaj dosti podlage oziroma ta niti pribliæno ni 

ustrezala astronomskim stroπkom nove “vojne zvezd”. (Originalna “vojna zvezd” je 

bila sicer Reaganova zamisel iz zadnjega obdobja hladne vojne, ki je na sreËo ameriπkih 

davkoplaËevalcev niso uresniËili, ker je GorbaËov prej konËal hladno vojno.) 

Potem se je “kot nalaπË” zgodil 11. september in Bush je svoje vojno keynesianske 

naËrte takoj preusmeril proti novemu fantomskemu sovraæniku ‡ Al Kaidi. Zagnal je 

vojaπki stroj in poneveril ali zamolËal dejstva, ki bi lahko dokazala, ali je talibanski reæim 

res pravi cilj maπËevanja. Eden od Ëlanov najoæjega vodstva Busheve vlade je 

dvom o dokazih zavrnil z besedami: “Dokazi so jasni. Videli smo jih na televiziji.” V 

tej izjavi se skriva resnica Bushevega reæima nove hladne vojne: za ustrahovanje ljudi 

ne potrebujemo realnega nasprotnika, saj ga lahko umetno ustvarimo s pomoËjo propagandnega 

stroja. Bush se je odloËil, da hoËe navzven in navznoter ustvariti reæim 

vojne, zato si z razlogi zanjo ne beli glave. Ustvarjata mu jih lahko (sedaj æe ukinjeni) 

Urad za strateπke vplive, 6 ustanovljen za poπiljanje laænih informacij v javnost, in televizija, 

ki jih multimedialno potencira. Sovraænik je virtualen, vendar ravno tako uËinkovit 

za notranjepolitiËne ambicije vojskovodje Busha. 

5. Nato kot paradigma nove hladne vojne 

»e je Nato eden od proizvodov zgodovinske hladne vojne in Ëe obstajajo pokazatelji, 

da utegne biti reæim navidezne hladne vojne ponovno aktualen, potem se moramo 

nujno vpraπati, ali ima pri tem Nato karkoli zraven. Ali sta vpraπanje πiritve Nata 

6 O tem so v javnost priπle skope informacije. NajveË dokumentiranih podatkov o tem je pri nas dostopnih v vesti “Pentagon in medijsko-informacijska 

propaganda”, objavljeni 19. februar 2002 na spletni strani http://neutro.k2.net.

in vpraπanje vkljuËevanja Slovenije v Nato kakorkoli povezani s fenomenom nove 

hladne vojne? Zdi se, da je hujskaπko navijanje za Nato πele logiËna izpeljava neËesa 

drugega: retorike nove hladne vojne. Razloge za ta retoriËni zasuk po 11. septembru 

v smeri Huntingtonovega spopada civilazicij in poveliËevanja vojaπke varnosti ‡ 

vkljuËno z Natom kot modelom na vojski temeljeËe varnosti par excellence ‡ gre iskati 

v notranjepolitiËnih ambicijah nekaterih robateæev. To, æal, velja tudi za Slovenijo. 

»eprav stare hladne vojne ni veË, se nekateri politiki v zadnjem letu dni spet vedejo, 

kot da bi nas ponovno doletela. Proizvajajo namiπljene strahove in sovraænike, da bi 

laæe utrdili moË dræavnega aparata in pritegnili javno podporo. (Ta jih k sreËi ne uboga, 

ampak se jim upira.) 

Organizacije, kakrπne je preæiveta zveza Nato, so æivljenjsko odvisne od sposobnosti, 

da ljudi prepriËajo, da so ogroæeni in da je Nato tisti, ki jih lahko zavaruje. Kot je 

dejal bruseljski dopisnik dnevnika The Irish Times Denis Staunton, je zavezniπtvo odloËeno 

najti svojo prihodnost predvsem “z iskanjem novih groæenj”. 7 To lahko razumemo. 

Manj razumljivo in sprejemljivo pa je, da nekatere vladajoËe skupine v Sloveniji 

polagajo svojo oblastno prihodnost v boj z namiπljenimi groænjami. Javnost 

vztrajno prepriËujejo, da je Republika Slovenija fiziËno ogroæena in da ji grozi svetovna 

hobotnica terorizma. Eden od demagoπkih zagovornikov vstopa v Nato rad æuga, 

da “naπe meje ne bi mogle povsem zaustaviti morebitnih nevarnosti bioloπkega, kemiËnega 

ali nuklearnega terorizma”, 8 in nas retoriËno spraπuje: “Si sploh lahko predstavljamo 

oroæja in nevarnosti, ki nas lahko doletijo Ëez 10 let?” 9 Tovrstno zastraπevanje 

javnosti nima v kontekstu Slovenije kot stabilne dræave nikakrπne dejanske osnove. 

Res pa je, da ga moramo jemati resno, ker je simptom za nekaj drugega. 


97 

7 Novinarski veËer Mirovnega inπtituta “Kdo lahko reËe ne zvezi Nato?”, Ljubljana, Klub ©KUC, 9. april 2002. 

8 Rupel, D. (2001): “Kultura, multikulturnost, globalizacija in terorizem”, predavanje na Fakulteti za druæbene vede, 19. december 2001, objavljeno 

na spletni strani MZZ. 

9 Rupel, D. (2002): Pojasnilo MZZ o slovenskem vkljuËevanju v Nato, 4. februar 2002, spletna stran MZZ.


98 

Problem takπnih blodenj ni le v tem, da nimajo nikakrπne stvarne podlage, paË pa 

tudi v tem, da zahtevajo specifiËen model varnosti te druæbe ‡ to je varnost, skrËeno 

na vojaπko varnost. Vztrajno ponavljanje laæi, da je Slovenija ogroæena od zunaj, lahko 

zamegli resnico, da glavni viri ogroæanja prebivalcev Slovenije prihajajo od znotraj in 

so predvsem socialnega in razvojnega znaËaja. Ogroæenost πtevilnih posameznih prebivalcev 

Slovenije se pojavlja na ravni vsakdanjega æivljenja in se pogosto tiËe negotovosti 

glede zaposlitve in drugih virov preæivetja. Ogroæenost je konkretno v tem, da so 

delavke tekstilne tovarne iz Otiπkega Vrha za mesec januar 2002 prejele osebni dohodek 

v viπini 10.000 (deset tisoË!) tolarjev in da nihËe ni storil niËesar, da bi se njihova 

agonija konËala. Kaj nam bo popolnjevanje vojske po najmodernejπih Natovih standardih, 

ko pa nekateri ljudje s svojim trdim delom ne zasluæijo niti za kruh in mleko?! 

Prikazovanje varnostnega vpraπanja Slovenije in njenih prebivalcev, kot da gre zgolj za 

vojaπko varnost, pomeni zatiskati si oËi pred zelo stvarnimi teæavami, ki pestijo posameznike 

in so strukturne narave. VkljuËevanje v Nato ni nikakrπen odgovor na te teæave. 

Je zamegljevanje resniËnih problemov in obenem ‡ zaradi visokih posrednih 

stroπkov vstopa ‡ celo dejavnik, ki spodbuja socialne probleme. 

Toda predstavniki vladajoËih elit gonijo svojo kampanjo proti namiπljenemu zunanjemu 

sovraæniku in za podreditev povsem nekoristnemu vojaπkemu zavezniπtvu. 

Ko jim zmanjka varnostnih argumentov, uporabijo govorico totalnosti. Trdijo, da je 

vpraπanje Nata totalno eksistencialno vpraπanje, vpraπanje temeljne pripadnosti “transatlantski 

uniji svobodnih in demokratiËnih narodov”, 10 to je fantazmi zahodne civilizacije. 

“»lanstvo Slovenije v Natu bo reπilo tudi strateπko vpraπanje politiËne identitete 

Slovenije, ki bo tako postala sestavni del sveta najbolj varnih ter gospodarsko in 

demokratiËno najbolj razvitih dræav.” 11 Trdijo tudi, da Nato simbolno pomeni preskok 

zgodovinskorazvojnega zaostanka slovenskega naroda: “Slovensko pribliæevanje evro- 

10 Delo, 19. januar 2002. 

11 Krajπi intrevju z Borutom Pahorjem, Mag, 12. september 2001.

atlantskim integracijam, navsezadnje pa tudi sodelovanje v protiteroristiËni koaliciji 

je potrebno videti v kontekstu zgodovine slovenskega zamudniπtva in v kontekstu 

slovenskega prizadevanja po enakopravnosti z drugimi narodi oz. dræavami.” 12 Zdi se 

jim, da mora Slovenija nujno pripridobiti simbolno priznanje, da je varno spravljena 

v naroËje zahodnih dræav, sicer ji nekaj primanjkuje. Pri tem gre za povsem psiholoπki 

simptom nesamozavesti, katere vzrok ni kakπna prirojena napaka slovenskega naroda 

in s tem slovenskih politikov, paË pa preprosto pomanjkanje samostojnih strategij 

in vizij. Zato se predstavniki vladajoËih elit navduπujejo nad vsakim menijem, ki jim 

ga ponudijo velesile. 

Vpraπanje absolutne pripadnosti tako imenovani zahodni civilizaciji nekateri zagovorniki 

Nata prikazujejo kot vpraπanje “nove delitve na civilizirani in barbarski ali 

malopridni svet” 13 , in πe veË: kot izziv spopada med dvema civilizacijskima blokoma. 

“Neenotnost med muslimani prepreËuje nadaljnji prodor islama, zato si Osama bin 

Laden in drugi voditelji islamskih fundamentalistov prizadevajo izzvati globalni spopad 

‡ clash of civilisations, ki bi na temelju muslimanske solidarnosti mobiliziral Ëim 

veËje πtevilo muslimanov.” 14 Rupel se pri takπnem razmiπljanju moËno naslanja na ideje 

ideologa sodobnega ameriπkega konzervativizma, sicer pa nekdanjega operativca Cie 

za “posebne naloge” Samuela P. Huntingtona. Ideje, ki jih je ta razvil v knjigi Spopad civilizacij 

in preoblikovanje svetovnega reda, botrujejo tudi Bushevi imperialistiËni politiki po 

11. septembru. OËitno pa je, da temeljijo na kulturnem rasizmu par excellence. 

Huntingtonovo rasistiËno slikanje nove blokovske razdelitve sveta je bojaæeljni ultrakonzervativni 

politiËni opciji in vojaπkoindustrijskemu kompleksu ponudilo novo 

ideoloπko paradigmo, na podlagi katere lahko zapeljejo ljudstva v nov krvavi ples 

konfrontacij in vojaπkih spopadov. Ideoloπke bloke so zamenjali civilizacijski bloki, 


99 

12 Rupel, 2001. 

13 Sintagmo je za opis novega strateπkega razmerja sil v mednarodnih odnosih uporabil D. Rupel takoj po 11. septembru. 

14 Rupel, 2001.

paradigma hladne vojne pa ostaja. Razkoli, ki jih vodijo naftni in drugi materialni 

apetiti, so uperjeni proti naporom za multikulturno soæitje in proti tistim ljudem, ki 

si prizadevajo zanj. Ta notranjepolitiËni uËinek kampanje za novo, huntingtonovsko 

hladno vojno se oËitno zdi uporaben tudi nekaterim protagonistom slovenskih vladajoËih 

elit. Njihov kljuËni argument, da je Slovenija kratko malo namerjena tarËa islamskih 

teroristov in da se ne moremo “izkljuËiti iz sedanjih konfrontacij” (ki so v bistvu 

civilizacijske), je za Rupla kot glavnega protagonista natovske politike pri nas tale: 

“Dejstvo je, da je Slovenija æe sedaj del zahodne civilizacije, njen vstop v EU pa bo to 

samo potrdil. Boj islamskih fundamentalistov ni samo boj proti ZDA, ampak sploh 


100 

proti vrednotam zahodne civilizacije. Ker zagovarja takπne vrednote, islamski fundamentalisti 

vidijo Slovenijo kot svojega nasprotnika.” 15 Stanje totalne vojne je po Ruplovih 

trditvah neizogibno in mu ne moremo ubeæati. Ne preostane nam drugo kakor 

sprejeti vsiljena pravila igre, prijeti za oroæje in korakati v boju na æivljenje in smrt 

pod enotnim Natovim praporom. 

Ker protagonisti vstopa v Nato vpraπanje nacionalne varnosti slikajo v absolutnih 

merilih, ker nas prepriËujejo, da gre za biti ali ne biti, tudi strupeno udrihajo po vseh, 

ki mislijo drugaËe. Kot kaæe analiza Ruplovega uvodnega stampeda proti natoskeptikom, 

16 “med konstruktivne in legitimne udeleæence razprave πteje dr. Rupel zgolj tiste, 

ki se strinjajo s takπnim ali drugaËnim vkljuËevanjem Slovenije v Nato in EU. Tistih, 

ki so temu doslej ‘ugovarjali’, dr. Rupel paË ne æeli niti upoπtevati, niti jih ne jemlje 

resno.” ©e veË: vse, ki dvomijo o smiselnosti vstopa v Nato, je kratko malo oznaËil 

za predstavnike komunistiËne kontinuitete: “Gre za maloπtevilne, vendar dobro organizirane 

in dobro opremljene elite”, za “visoke, vplivne in celo vladajoËe skupine”, ki 

imajo “veliko politiËne kilometrine”, “desetletja politiËnih izkuπenj” in katerim ustre- 

15 Rupel, 2001. 

16 Glej: KovaËiË, G. (2001): “Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih” (analiza Ëlanka D. Rupla “Skrajni Ëas za prihodnost Slovenije”, objavljenega 

v Sobotni prilogi Dela, 11. avgust 2001). Medijska preæa, πt. 12, poletje/jesen 2001.

za “nedotakljivost ali vsaj primerna revizija preteklosti teh desetletij”. “KomunistiËno 

kontinuiteto” naj bi motilo navezovanje Slovenije na Zahod, medtem ko “Nato pomeni 

dokonËno razoroæitev komunistov”. Nasprotovanje Natu, ki se zdi Ëasovno bolj 

dostopna integracija od EU, je po Ruplovem prepriËanju le taktiËna poteza komunistiËne 

nomenklature, bistvo njihovih prizadevanj pa je opisal takole: “V resnici gre za 

sistematiËno nasprotovanje slovenski usmeritvi v træno gospodarstvo in demokracijo.” 

Torej: kdor nasprotuje vstopu v Nato, kdor nasprotuje vojaπkemu konceptu var-nosti, 

je po Ruplovih trditvah komunist. ©e veË: kdor nasprotuje Natu, nasprotuje demokraciji, 

zato ga moramo izloËiti iz javne diskusije. In kdor kritizira dræavotvorne institucije, 

kakrπni sta vojska ali zunanjepolitiËna doktrina, “se je diskvalificiral kot sogovornik 

o dræavnih zadevah”. 17 “Kritika dræave tokrat ni prepovedana z utemeljitvijo, 

da je nekonstruktivna, paË pa da ruπi dræavnost. ©e veË: kdor kritizira naπo oblast, 

pravi dr. Rupel, poniæuje Slovenijo. ‘Mi’, torej vladajoËa politiËna elita je tako izena- 

Ëena z dræavnostjo in zato nedotakljiva kot dræavnost sama. Dræava, to smo mi, bi lahko 

rekli. Dræava pripada nam, ki smo na pozicijah in zato (!) strokovno kompetentni, 

ali pa tistim, ki jo Ëastijo (ki Ëastijo nas).” 18 Hladna vojna in njeni notranjepolitiËni 

uËinki se ne zdijo veË oddaljeni. 

S takπnim hladnovojnim staliπËem do javne razprave o Natu soglaπa tudi eden vodilnih 

nevladnih protagonistov vstopa v Nato, dr. Anton Bebler. 17. 12. 2001 je Mladina 

objavila njegovo pismo bralca, naperjeno proti novinarju Igorju Mekini, v katerem 

je Bebler uporabil osebno diskreditacijo zagovornika nasprotnega staliπËa na podlagi 

osebnih okoliπËin: “»e æeli Mladina biti soliden Ëasopis, ki resno in objektivno obravnava 

za naπo dræavo in druæbo pomembne zadeve, potem menim, da ni bilo primerno 

zaupati temo Nato ravno Igorju Mekini. Æe veËkrat, med drugim v Ëasu vojaπke 

operacije Nato zoper ZRJ l. 1999, se je izkazal za nezmoænega, tudi zaradi tesnih 


101 

17 Vsi citati so iz Rupel, D. (2001): “Skrajni Ëas za prihodnost Slovenije”. Sobotna priloga Dela, 11. avgust 2001. 

18 KovaËiË, 2001.


102 

druæinskih vezi s Srbijo, objektivno pisati in razpravljati o vsem, kar je povezano ali 

samo diπi po Nato.” Je nakljuËje, da se je tudi ta najbolj kriËeËi primer zagovarjanja 

reæima apartheida v samostojni Sloveniji pojavil ravno v zvezi z vpraπanjem Nata? 

Kaæe, da je tako pri propagandi o ogroæenosti, ki temelji na spopadu civilizacij, kot tudi 

pri lokalni gonji proti kritikom Nata na delu isti fenomen: rasizem, “poælahtnjen” 

z zatiranjem tistih, ki mislijo drugaËe. 

Zagovorniki vstopa Slovenije v Nato zagovarjajo tudi ekskluzivizem pri odloËanju 

o strateπkih odloËitvah Slovenije in poskuπajo diskeditirati referendum. Temeljne politiËne 

odloËitve so zanje stvar elit strokovnjakov in poklicnih politikov, sodelovanje 

dræavljanov bodisi v odprti javni razpravi bodisi na referendumu pa skuπajo omejiti 

na minimum lepega vtisa. Za Rupla je sporno samo dejstvo, da “negativni glasovi ne 

prihajajo niti iz strokovnih ustanov niti iz oblastnih struktur niti iz glavnih koalicijskih 

ali opozicijskih politiËnih strank,” 19 saj je prepriËan, da so edino ti pristojni za oblikovanje 

politiËnih odloËitev. Protagonisti vstopa v Nato si odkrito prilaπËajo javni 

prostor in odrekajo pravico do javnega izraæanja staliπË tistim, ki nasprotujejo njihovemu 

programu. “Javno mnenje je zanje predvsem neka podatkovna gmota, ki jo izmeriπ 

z anketo in oblikujeπ od zgoraj navzdol: z vzvodi (Ëetrte veje) oblasti. Po Ruplu 

ni priËakovati, da bi obiËajni dræavljani lahko oblikovali kaka relevantna staliπËa. Reducira 

jih na ‘veËinsko razpoloæenje’. Za oblikovanje staliπË so po njegovem mnenju 

pristojni strokovnjaki in politiki, morda πe gospodarstveniki, torej elite. (...) DemokratiËno 

odloËitev za Nato Rupel razume kot karseda posredovano demokracijo z ohlapno 

rabo formalnih postopkov in z onemogoËanjem vpliva na javno mnenje tistim, 

ki razmiπljajo drugaËe od vladnega programa.” 20 Takπen avtoritarizem in pozivanje k 

enoumju zveze Nato ne motita in ju podpira: “Zveza NATO je Slovenijo danes opozorila 

na problem nizke oziroma padajoËe javne podpore Ëlanstvu (...) ‘Zavezniπtvo v 

19 Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s slovenskim vËlanjevanjem v NATO, spletna stran MZZ, 4. februar 2002. 

20 KovaËiË, G. (2002): “Za Nato z vsemi sredstvi”, Medijska preæa, πt. 13, zima 2002.

svoje vrste ne æeli sprejeti dræave, ki noËe biti Ëlanica, temveË dræavo, ki to æeli biti. 

Zato je ta problem potrebno razreπiti in javnomnenjsko podporo ‘popraviti’,’ je slovenski 

zunanji minister Dimitrij Rupel povzel osrednje opozorilo, ki ga je devetnajsterica 

naslovila na dræavo na danaπnjem zasedanju Severnoatlantskega sveta in 

Slovenije.” 21 

6. Vpraπanje Nata ni le vpraπanje Ëlanstva v zavezniπtvu 

V zvezi z Natom imamo opraviti z umetnim prikazovanjem totalnega sovraænika in 

kataklizme, ki naj bi nas ogroæala. Opraviti imamo s politiko rasistiËnega razkolniπtva. 

Opraviti imamo z obsedenostjo z zgolj vojaπkim konceptom varnosti in z navduπenjem 

nad vojskovanjem. Opraviti imamo z ostrimi besednimi obraËuni s tistimi, ki mislijo drugaËe, 

torej z nasilnimi prijemi v besednem “bojevanju”. Opraviti imamo z zahtevami po 

enoumju. Opraviti imamo z instrumentalizacijo javnega mnenja in uzurpacijo javnega 

prostora. V πirπem smislu se v kontekst militarizacije in ograjevanja z novimi berlinskimi 

zidovi umeπËajo tudi okrepljeni pritiski na marginalizirane druæbene skupine, kakrπne 

so migranti in begunci. V zvezi z namiπljeno poveËano ogroæenostjo Slovenije je represivni 

aparat poveËal svoje ambicije tudi v πkodo nekaterih neodvisnih politiËnih skupin 

in uprizoril veË resnih incidentov. Na podlagi neutemeljenega suma o sodelovanju s 

teroristi so prisluπkovali nekaterim izpostavljenim javnim osebam in jih tudi drugaËe 

nadlegovali. Uglednemu univerzitetnemu profesorju in aktivistu je policija “podtaknila” 

molotovko, ki naj bi jo ta vrgel na italijansko veleposlaniπtvo v Ljubljani. »eprav materialnega 

dokaza sploh ni bilo, so ga prepustili stigmatizaciji nekaterih medijev. Eden od 

ministrov je po telefonu poklical kolega, delodajalca nekega drugega aktivista, in od njega 

zahteval, naj zaposlenega vræe iz sluæbe zaradi njegovega politiËnega delovanja. Ali 

niso takπne razmere æe znane iz polpretekle zgodovine? Ali se hladna vojna kot notranjepolitiËni 

reæim ponavlja? 


103 

21 STA, 9. april 2002.

Temeljna metoda takπne stategije vladanja je umetno ustvarjanje strahov pred zunanjim 

sovraænikom in njegovimi notranjimi zavezniki ter umetno ustvarjanje razkolov. 

Predpostavljanje neizbeænega razkola med civilizacijskimi bloki in pozivanje k obrambi 

zahodnih vrednot sta tista diskurzivna prijema, ki takπne razkole πele vzpostavljata. 

RasistiËna vizija razkola med civilizacijskimi bloki je tista, ki sproæa nepotrebne 

konflikte med dræavami in kulturami in ki pravzaprav razkole povzroËa (ne pa obratno!). 

Isto velja za gonjo proti tistim sodræavljanom, ki o neki politiËni odloËitvi (v 

tem primeru o vstopu v Nato) mislijo drugaËe. To je pravzprav mnogo veËja in mnogo 


104 

bolj konkretna groænja slovenski demokraciji kot pa teroristiËni piloti Al Kaide. 

Jasno in glasno moramo povedati, da danes ne gre za to, da bi morali pod Natov varnostni 

deænik zato, ker bi nas v vojaπkem smislu ogroæala nekakπna nova hladna vojna, 

paË pa je retorika hladne vojne tista, ki ogroæa naπo demokracijo in soæitje razliËnih kultur. 

Povedati moramo tudi to, da vpraπanje Nata ni le vpraπanje interesov Slovenije, saj 

je bolj ali manj jasno, da Ëlanstvo v Natu za Slovenijo ni posebno koristno. Dodatno razseænost 

ima vpraπanje Nata zaradi tega, ker Nato za del slovenske vladajoËe elite pomeni 

celovito politiËno paradigmo organiziranja druæbe po vojaπkem vzoru uniformiranosti, 

discipline in enoumja. NotranjepolitiËni principi hladne vojne so izbruhnili na dan ravno 

na toËki polemike o vkljuËevanju v Nato in to ni nakljuËje. V obeh primerih, torej 

tako kar se tiËe preæivetja vojaπkega zavezniπtva Nato kot tudi glede politiËnega preæivetja 

nekaterih slovenskih protagonistov Nata, je osrednja preæivetvena strategija vzpostavljanje 

reæima nove hladne vojne. Namiπljeni rez med civilizacijo in barbari, ki ga skuπa 

vpeljati vojaπko-ideoloπki stroj ZDA in Nata, uporabljajo tudi naπi vodilni protagonisti 

vkljuËitve v Nato: v notranji politiki skuπajo vsiliti rez med zagovorniki Nata na eni strani 

in domnevnimi nasprotniki demokracije 22 na drugi strani. 

22 Dr. Anton Bebler je sestavil celo seznam domaËih potencialno sumljivih “intelektualnih nasprotnikov” Nata: “radikalni pacifisti in okoljevarstveniki 

(zeleni), kulturniπki amerikanofobi, nasprotniki potroπniπtva, protiglobalisti, anarhisti, neomarksistiËni dogmatiki, protizahodnjaki, protikapitalisti, 

protiimperialisti, Ëlani Nove stranke in KomunistiËne partije Slovenije, ksenofobi, πovinisti, nacionalisti, zaplotniki, obrambni varËneæi 

ali zastonjkarji, avstrofili, rusofili, srbski nacionalisti, srbofili in opozicionisti kar tako, oziroma iz principa” (Mladina, pisma bralcev, 18. marec 

2002). Seznam se bere kot indeksacija nasprotnikov reæima v dosjejih stalinistiËnih tajnih sluæb. Sam zase pove dovolj.

Kaæe, da je zavzemanje za Ëlanstvo v Natu le simptom nekega globljega problema 

‡ notranjepolitiËne paradigme nove hladne vojne. Duh nove hladne vojne hodi z 

roko v roki z Natom. Ta duh je mnogo resnejπa groænja Sloveniji in svetu kot tiste sile, 

pred katerimi naj bi nas Nato obvaroval. Ker Nato pomeni notranjepolitiËno paradigmo 

nove hladne vojne, se mu moramo vsi svobodomiselni dræavljani in dræavljanke 

z vso odgovornostjo upreti. Tako zvezi Nato kot tudi njenim domaËim protagonistom 

moramo jasno in glasno povedati, da Slovenija nove hladne vojne ne potrebuje ‡ ne 

v mednarodnih odnosih ne navznoter. 


105 

Demonstracije proti “varnostni konferenci” v Münchnu, 1-3. februar 2002.

ReciNeNato akcija ob gostovanju 

urednika Nato Rewiew 

Cristopherja Bennetta na FDV, 

Ljubljana, 14. marec 2002.

TonËi KuzmaniÊ * 

Nato: spor fakultet in spor varnosti 

“Vmeπati se je edini naËin, kako ostati realistiËen!” Heinrich Böll 

107 

1. Spor fakultet: pro et contra natovska 1 

V zvezi s slovensko Nato debato me zadnjih nekaj mesecev posebej intenzivno muËi 

neko detektivsko vpraπanje. Zdi se mi namreË, da je “kriminalistiËno zasledovanje” debate 

obenem lahko tudi omembe vreden del javnega, a tudi analitiËnega, da ne reËem, 

teoretiËnega pomena. Vpraπanje, ki me preganja dobrega pol leta (vsaj æe od takrat, ko 

je v Sobotni prilogi Dela slovenski zunanji minister dal v objavo svojo poletno Natoposlanico 

2001), je veËplastno, pribliæno pa je sestavljeno iz naslednjih elementov: odkod 

neki so se vzeli vsi ti (samo na prvi pogled πtevilni) pronatovci? Kje so bili in kaj 

so poËeli do sedaj? Ali obstaja morebiti kaj takega, kar jih druæi skupaj, kaj takega, kar 

bi jim bilo skupnega in na podlagi Ëesar bi bilo moË sklepati tudi o tem, kdo so oziroma 

kakπne “korenine” imajo? Kako modrujejo in odkod pri svojem sklepanju izhajajo, 

ko tako samostojno, a vendarle nezmotljivo in celo soËasno prihajajo do “skupnega rezultata”? 

Ali je sploh kaj “logiËnega”, doslednega, morebiti celo nujnega v njihovi pronatovski 

dræi? »e kaj takega obstaja, kaj to utegne biti? Ali bi to morebiti bilo nekaj 

takega, kar se da zapopasti z analitiËnimi orodji, ne da bi obenem zabredli v teorijo zarote. 

Ravno slednje se mi zdi pomembno, kajti ravno teorija zarote, Ëeπ da je nekdo takπen 

ali drugaËen “plaËanec” tega ali onega “Imperija”, je silno primerna diskvalifikacija, 

* Doc. dr. TonËi KuzmaniÊ je politiËni analitik, raziskovalec na Mirovnem inπtitutu in predavatelj na Fakulteti za druæbene vede, na Institutum studiorum 

humanitatis v Ljubljani in na Visoki πoli za menedæment v Kopru. 

1 V tekstu uporabljam πtevilne neobiËajne ter mestoma jezikovno vpraπljive izpeljanke iz samostalnika Nato. To poËnem predvsem zavoljo ekonomizacije 

s prostorom.

ki ‡ ko zmanjka argumentov ‡ pride prav tako tistim, ki so pro-, kot nam, ki smo 

dvomljivci, Ëe ne æe kontranatovci? To pa je tisto, Ëemur bi se rad izognil. 

1.1. Elementi pojavnosti 

Najprej bi kazalo ugotoviti, da zagovornikov Nata v javnosti pravzaprav ni veliko, 

kot se zdi, je pa razmeroma veliko ljudi, ki te zagovornike aktivno podpirajo iz “druge 

vrste”. Ko reËem, da jih ni veliko, imam v mislih, da jih ni veliko na ravni javnega 

nastopanja, argumentiranja. Le-teh je v celoti gledano pravzaprav kakπen ducat, Ëe 

ne celo manj. Zanje je znaËilno, da so skoraj do zadnjega zaposleni v dræavnih (pravzaprav 

vladnih) institucijah, da so torej za svoje delo plaËani iz davkoplaËevalskega, 

torej domaËega in ne tujega denarja. ©e natanËneje, veËji del teh je tako ali drugaËe 

TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 

108 

povezan z zunanjim in obrambnim ministrstvom ter ministrstvom za notranje zadeve. 

DrugaËe povedano, zaposleni so veËji del v ali pri tako imenovanih represivnih aparatih 

dræave, zagovorniki Nata pa so tako rekoË ex professo. Na neki naËin jim v opis delovnih 

nalog in opravil, ki so jih dolæni izpolnjevati na delovnih mestih, sodi tudi to, da 

morajo (?) biti pronatovski 2 . DrugaËe reËeno, v popoldanskih urah, ko niso veË v sluæbi, 

lahko iz njihovih ust (raje privatno in off the record kot pa sicer) sliπite tudi kakπno kontranatovsko 

ali pa vsaj ne ravno radikalno pronatovsko pozicijo, Ëesar v delovnem Ëasu 

in na javnih mestih ne boste niti po nakljuËju deleæni. Skratka zdi se, da slovenska vlada 

in dræava skrbita (denarno, kadrovsko in sicer) za pronatovsko promocijo. 

DrugiË, v zadnjih nekaj mesecih je bilo moËi opaziti, da so se pronatovci v medijih 

tukajπnjega mnoæiËnega poneumljanja v veËjih koliËinah pojavili hkrati. Pribliæno od 

zaËetka leta 2002 naprej. »e boste natanËneje analizirali njihove nastope, boste kot 

poglavitni razlog temu in ravno takrat osredotoËenemu pojavljanju bolj ali manj deleæni 

sintagme, ki se glasi nekako takole: “novembrsko povabilo v Nato”. 3 To hipote- 

2 Pred kratkim, ko sem, denimo, povsem po nakljuËju poklical na zunanje ministrstvo Republike Slovenije, sem pri telefonistu izvedel, da me bodo 

zvezali z, kot mi je bilo povedano, “oddelkom za Nato”. 

3 Bolj poetiËno je to dr. Rupel primerjal z druæinskimi ritualnimi snidenji, kot sta “povabilo na kosilo” ali pa “povabilo na kavico”.

tiËno, torej morebitno povabilo se skratka pojavi kot glavni razlog za to, da je ravno 

sedaj treba nastopati v medijih. 

TretjiË, ta (na)enkratna pojavnost veËje koliËine zagovornikov Nata jaha na izrazito 

visoki stopnji prepriËanosti v svoj prav in tudi na apriorni delegitimizaciji vseh, in 

sicer tako nasprotnikov kot tudi sovraænikov. ©e bolj natanËno reËeno, lahko bi govorili 

o nekakπnem apriornem, vnaprejπnjem in nevpraπljivem prav zagovornikov Nata, 

ki se samoutemeljuje na samoumevnosti, ki je izpeljiva iz neËesa, kar oni imenujejo 

“strokovnost”. Ta argumentacija gre nekako takole: biti pronatovski pomeni biti strokoven 

(Nato in stroka = eno in isto). Ker “smo mi strokovnjaki za ta vpraπanja” (vemo 

torej, kaj je prav), je to edino moæno (pravo, resniËno, realno ...) staliπËe. Vsa druga 

staliπËa so ‡ Ëe ne æe kaj hujπega ‡ nestrokovna. Ker so nestrokovna, so tudi neupraviËena, 

ne-prava, ne-resniËna, v konËni instanci pa ne-realna, da ne reËemo ne-realistiËna. 

Z drugimi besedami, Ëe so ne-realistiËna in ne-realna, potem tudi ne vzdræijo 

in so dobesedno odveËna ter vsaj nelegitimna 4 . 

Nemara bi lahko naπteli πe kakπno lastnost (takπno ali drugaËno pojavnost) pronatovskega 

sindroma po slovensko. Vendar pa me to ob tej priloænosti ne bo toliko zanimalo. 

Raje se bom lotil nekega na prvi pogled bistveno bolj marginalnega vidika problematike. 

S tem merim predvsem na dvoje: tako na to, da je vidik, ki ga bom analiziral, na prvi 

pogled povsem marginalen s staliπËa analiziranega pojava (pronatoizem), kot tudi to, da 

je ta zadeva-vidik povsem marginalna tudi v tem smislu, da se je tukaj πe nihËe ni lotil. 

Kaj πele analitiËno. Meni pa se zdi silno pomembna, da ne reËem skrajno simptomatiËna, 

za razumevanje pronatovskega pojava ‡ à la Slovenie pa odloËilnega pomena. 


109 

1.2. Spor fakultet 

Gledano s tega “mojega”, bolj ali manj omejenega in marginalnega naskoËiπËa, je 

bistveno bolj vznemirljivo dejstvo, kot so vsa doslej naπteta in πe πtevilna druga ne- 

4 Tavtoloπko funkcioniranje “argumenta” strokovnosti je podrobneje razdelano v KuzmaniÊ (2002), sicer pa nekoliko veË v drugem delu tega teksta.

naπteta, da veËji del najbolj prepriËljivih in obenem tudi najbolj glasnih zagovornikov 

“nujnosti” pridruæitve Slovenije Natu izhaja iz ene in iste “©ole”. Ko reËem πole, to pomeni 

obenem veË, pa tudi manj kot ponavadi od besedice “πola” lahko priËakujemo, da 

bi utegnila pomeniti. Tukaj gre tako za πolo miπljenja kot tudi celo za isto πolo v smislu 

institucije in celo stavbe, kjer pronatovski aktivisti in teoretiki bodisi delajo, pouËujejo 

ali pa so πtudirali v nekem obdobju svojega æivljenja oziroma kjer velja oboje, kjer pouËevanje 

in πtudij zdruæujejo v eno in isto. Za tiste, ki poznamo te moæe (simptom: deklet 

in æena skorajda ni!), pravzaprav ni velikega dvoma, katera je institucija, od koder 

kljuËni pronatovci prihajajo. Gre predvsem za nekdanjo Visoko politiËno πolo CK ZKS, 

nato FSPN oziroma za danaπnjo Fakulteto za druæbene vede. ©e veË oziroma πe oæje povedano, 

daleË najmoËnejπa, najbolj glasna in najbolj prepriËljiva skupina, ki nastopa v 

javnosti in ki je tako rekoË po definiciji (tudi ex professo) pronatovska, prihaja skoraj in v 

celoti iz ene in iste πtudijske smeri na tej fakulteti, in sicer iz smeri, ki se imenuje obramboslovna. 

Lahko bi rekli, da je celo le ena fakultetna katedra in nekaj drugih posameznikov 

(obramboslovni katedri bolj ali manj blizu), ki tako rekoË kot vleËni in paradni 

konji usmerjajo javnomnenjsko Slovenijo v Nato. To, kar je obramboslovju bolj ali manj 


110 

blizu, je ‡ tudi tukaj ni nobenih veËjih dvomov ‡ tako imenovana mednarodna politoloπka 

usmeritev na isti fakulteti, se pravi, na FDV. 

VeËji del izstopajoËih imen, brez katerih si je pronatovsko delovanjo v Sloveniji 

tako rekoË nemogoËe predstavljati in ki jih bom zavoljo plastiËnosti prikaza tudi naπtel, 

so tako ali drugaËe “doma” bodisi na FDV ali pa celo na katedri za obramboslovje. 

Tam so bodisi πtudirali, so na tej katedri diplomirali (pridobili kak drug znanstveni 5 

5 Na tem mestu je treba biti silno pazljiv, kajti ‡ analitiËno gledano ‡ gre za odloËilno mesto pronatovskega izjavljanja. Tukaj, na toËki fakultete, se ‡ bolj 

ali manj upraviËeno ‡ govori seveda o znanosti, znanstvenosti in znanstvenikih. Toda, in zdaj pride pomemben odtenek: ko pa bo πlo za nastopanje teh istih 

ljudi v podroËju javnosti (denimo, televiziranega govorjenja mnoæicam), denimo na podroËju pro-Nato argumentiranja, potem “argument” (dejansko titula!) 

znanstvenosti ne bo veË πtel, paË pa se bo ta ista znanstvena kvalifikacija samoumevno (rokohitrsko) spremenila, pravzaprav prekvalificirala v 

“strokovnost”. S tem pa bo ‡ v tem je ves πtos ‡ postala nekaj, kar (da) je preseæno glede na znanost in/ali znanstvenost, nekaj, kar je veË, kot je znanost 

in znanstvenost sama! O tem, da se tukaj nahajamo na toËki (preseænosti) mitoloπkosti in ustvarjanja mitologije strokovnosti, najbræ ni treba posebej utemeljevati. 

Sicer pa nekoliko bolj obdelane te par excellence ideoloπke aspekte strokovnosti in njihove uËinke v realnem primerjaj v omenjeni KuzmaniÊ (2002).

naziv), se z obramboslovnimi zadevami ukvarjali, πe vedno tam πtudirajo oziroma pouËujejo 

(so zaposleni ...) vsaj naslednji posamezniki: dr. Anton Bebler, Janez Janπa, 

Jelko Kacin, dr. Anton Grizold ... Tam blizu ‡ se pravi, z iste fakultete ali s tiste bliænje 

in sorodne ali pa katere druge malo manj bliænje in sorodne katedre ‡ so “doma”, 

Ëe ne drugaËe pa v smislu “primarne zaposlitve”, tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Iztok 

Simoniti ... dr. Aleπ Debeljak, dr. Pavle Gantar, dr. Frane Adam ... Iz istih logov prihaja 

tudi, denimo, dr. Bogomir Ferfila, da o drugih, javnosti bistveno manj znanih, a 

111 

bodisi na FDV oziroma v kljuËnih dræavnih in paradræavnih ustanovah zaposlenih ljudeh 

(v glavnem na obrambnem, notranjem in pa ministrstvu za zunanje zadeve 6 ), ki 

so πtudirali ravno na FDV (predvsem obramboslovje ali mednarodne odnose!) in so 

danes zagrizeni pronatovci, niti ne govorim. VkljuËno tudi seveda s pronatovsko, 

tukaj bojda leviËarsko stranko Zdruæeno listo, ki jo vodijo bodisi nekoË πtudirajoËi ali 

pa πe vedno zaposleni na FDV ter “realno misleËimi” ekonomisti, ki so na FDV veËidel 

prevzeli teoretsko podroËje politologije. Naj poleg omenjenega dr. B. Ferfile, ki se je 

specializiral za tako imenovane ameriπke πtudije, omenim vsaj πe dr. Marjana Svetli- 

ËiËa, ki je v zadnjih nekaj letih posebej zablestel z izjavo, da je politiËno (teoretiËno) 

miπljenje, politiËna teorija kot taka pravzaprav “Ëvek”. 7 

6 Da ne bo dvomov: gre za fakultetne katedre, na katerih proizvajajo “osnovne kadre” (dejansko elito) za prej omenjene represivne organe slovenske 

dræave. Fakulteta za druæbene vede potemtakem na teh nekaj katedrah funkcionira kot tovarna, kot proizvodni obrat za oblikovanje povsem specifiËnih 

izdelkov na podroËju natanËno programiranega, programsko predvidenega in reciklirajoËega se (ne)miπljenja, ki se mu (temu izdelku) reËe tudi “profil”. 

Na primer “profil obramboslovca”. Ravno tukaj, torej v proizvodnji “osnovnega kadra” (represivne elite druæbenega) je treba iskati tudi razloge za 

to, da “fedevejevci niso veË to, kar so bili nekoË” (sedemdeseta in osemdeseta), oziroma, zakaj so postali to, kar so nekoË bili pravniki, ekonomisti ... 

NostalgiËno nemiπljenje namreË ne zmore razumeti, da slovenska dræava ‡ ko je slednjiË nastala ‡ nima drugih tovarniπkih obratov za tovrstne industrijsko-mnoæiËno 

proizvedene kadre lastne samo-reprodukcije kot prav na FDV. O tem “topovskem mesu” za zdaj in za silo πe vedno lahko govorimo v 

nenatanËnih in preπirokih kategorijah dræave, je pa samo vpraπanje Ëasa, ko se bo tudi o tem spregovorilo v kategorijah reæima. Toda te inovacije si bo 

nemara privoπËila v veËjih koliËinah πele generacija, ki prihaja, oziroma ko bo priπel pravi Ëas za to. 

7 Na danaπnjem FDV imamo silno zanimivo “teoretiËno situacijo”. Tam je namreË postalo samoumevno, da je tako rekoË edina skupna toËka veËjega 

dela tistih, ki v slovenski javnosti govorijo “o politiki in politologiji”, to, da pouËujejo politologijo na FDV. Pa kaj, boste porekli. Mar to ni nekaj najbolj 

normalnega, da o politiki in politologiji govorijo ravno tisti, ki pouËujejo politologijo!? NaËeloma da, zagotovo. Toda in concreto ni nujno tako. Gre namreË 

za to, da med tistimi, ki na FDV pouËujejo politologijo in ki se bojda “spoznajo na politiko in politologijo”, æe zdavnaj prevladujejo ekonomisti, pravniki, 

zgodovinarji, sociologi, obramboslovci in ne politologi! S politologijo in politiko jih namreË ne veæejo izobrazba, stroka, strokovne objave doma in v tujini 

... paË pa predvsem delo, ki ga bolj ali manj nakljuËno opravljajo, nadvse pa redefinicija tega, kar da je politika in kar da je politologija. 

TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti

Temu bi bilo treba dodati vsaj πe eno, a silno pomembno “vejico” pronatovskega 

umevanja, ki je ‡ sicer po nekaterih drugih linijah ‡ ravno tako povezano z znaËilnimi 

tehnikami/veπËinami, ki jih pouËujejo na FDV. Gre kajpada za tisto medijsko, 


112 

predvsem nacional-televizijsko. Dva magistra (mag. Uroπ LipuπËek in mag. Rosvita 

Pesek) in nekaj napovedovalk in napovedovalcev (denimo, Hrenova, Slak, ...) in skoraj 

æe imamo izdelano skupinsko sliko, pri Ëemer kot reËeno vnoviË ne smemo pozabiti, 

da so vsi omenjeni spet izdelki ravno ene in iste fakultete ‡ Ëeprav tokrat vsaj v nekem 

smislu neke druge katedre ‡ tiste za novinarstvo. Na hitrico predstavljeno zadeva 

gre topogledno tako daleË, da bi se na tej analitiËni toËki povsem upraviËeno lahko 

πli naslednje (otroπke?) igrice: povej mi, kaj oziroma kje si πtudiral/a oziroma kje si 

zaposlen/a, in ti povem, kaj si misliπ o Natu. In to je tisto radikalno povrπinsko spoznanje, 

ki gre pravzaprav tako daleË in globoko, da me je pritegnilo k “detektivskemu 

premisleku”. Kako namreË pojasniti to banalno faktiËnost, to empiriËno pojavnost? 

Kako je sploh mogoË fenomen, ki smo mu priËe in ki sem mu ravnokar zgolj nakazal 

najbolj zunanji lik pojavljanja? S Ëim imamo opraviti pri tovrstnem sovpadanju vseh 

najbolj izstopajoËih imen in pa ene institucije oziroma v tem smislu celo topike in 

geografske lokacije? Za kaj tukaj gre, kako sploh to zadevo misliti? Ne nazadnje, ali je 

to morebiti zgolj nakljuËje ali pa zadaj/spodaj Ëepi kaj veË? 8 

Lahko bi v to in podobne smeri preiskovanja πli πe naprej. Vendar pa dvomim, da 

bi pri razumevanju pronatovske orientacije lahko pri tem priπli bistveno dlje od zgolj 

takπne ali drugaËne intenzivnejπe kvantitete nakazane pojavnosti. Kajti ‡ to je moja 

tukajπnja teza ‡ “resnice” pronatovske dræe ali bolje cele palete tovrstnih dræ πe zdaleË 

ne moremo najti zgolj znotraj omenjenih fakultet in smeri premiπljevanja oziroma 

sklepanja. Lahko pa jo zares najdemo πele, Ëe se lotimo njenega “nasprotka” 

8 »e bi hoteli πe nekoliko celoviteje razumeti pronatovski sindrom v postsocialistiËni Sloveniji, bi bilo treba temu ‡ za zdaj πe vedno preveË poenostavljeno 

in zatorej nenatanËno povedano ‡ “fedevejevskemu” skupku podobno in/ali identiËno misleËih pridruæiti vsaj πe debelejπe plasti pisateljskorazumniπke 

srenje (tiste, denimo, zbrane okoli Nove revije, Ampaka ...), v bistveno manjπi meri pa tudi nekatere usmeritve tukajπnje pravniπko ter 

tudi ekonomsko-menedæerske (najverjetneje tudi zdravniπke ter sveËeniπke) intelektualne srenje.

(pogostokrat tudi “nasprotnika”). Lahko jo bistveno ustrezneje deπifriramo prek posrednika, 

ki pa je ravno v njenem nasprotku oziroma v tistem, kar v danem okolju 

igra vlogo (velikega) Drugega. Zato bi se sedaj kazalo vpraπati foucaultovsko: zakaj ali 

pa kako to, da med danaπnjimi (najbræ bi kazalo reËi tudi nekdanjimi in tudi prihodnjimi) 

zagovorniki Nata ni tako rekoË nobenega znanega predstavnika tega, Ëemur 

reËemo humanistika? Ali pa, Ëe so, so izjemno redki oziroma jih je toliko, kot je na 

strani “pronatovskih fakultet” takπnih posameznic/kov, ki nasprotujejo Natu? Kaj v 

smislu natoizacije (ne)miπljenja “manjka humanistom”, kaj je potemtakem s tistimi, 

ki so doma bolj ali manj na filozofski fakulteti ter πe delno po posameznih manjπih 

humanistiËnih πolah in inπtitutih, raztresenih po veËini po Ljubljani? Kako razumeti 

takπno, naj jo imenujem po kantovsko, “fakultetsko strukturiranost” problema 9 , s katerim 

se sooËamo? Ali gre za nakljuËja, za kakπne “zakonitosti” in ali morebiti celo za 

“nujnosti”, o katerih bi kazalo premisliti? Ali drugaËe: ali gre pri pro et contra opredeljevanju 

okoli Nata zgolj za takπne ali drugaËne, fiziËne in duπevne lastnosti posameznikov 

ali pa simptomatika “spora fakultet” vendarle opozarja na nekaj takega, kar 

bi lahko ponudilo globalnejπo in bolj poglobljeno, s tem pa tudi nemara ustreznejπo 

razlago Nato-fenomena v danih okoliπËinah na Slovenskem pa tudi πirπe? 


113 

1.3. Razlike in spori med fakultetami 

Najprej se mi ob tem zastavi preprosto, a obenem tudi zagatno vpraπanje: kakπna pa 

(sploh) je razlika med humanistiko na eni in pa tem, kar bi lahko imenovali contra humanistika 

10 , na drugi strani? Slednja ‡ kot nakazano ‡ sestoji predvsem iz tukajπnjega fedevejevskega 

druæboslovja, ekonomije (izginjajoËe v menedæmentu) in prava 11 ? Glede 

9 Tukaj imam seveda v mislih znani Kantov tekst “Spor fakultet”. Glej Kant (1995). 

10 »eprav se tovrstno poimenovanje tukaj ponuja tako rekoË samo po sebi, naj vendarle opozorim, da ima tudi πirπe filozofsko-postmoderne tone 

druæboslovne (!) kritike razsvetljenstva in humanizma, ki smo jima tako izrazito priËe v pribliæno zadnjih dveh desetletjih. 

11 Gre seveda za poenostavitev, kajti tudi tako med izstopajoËimi slovenskimi filozofi (UrbanËiË, Hribar) kot med literati oziroma humanisti v nekem 

πirπem pomenu (krog okoli Nove revije) je moË najti viπje koncentracije pronatovcev.


114 

na reËeno, se pravi, glede na empiriËno preverljivo ugotovitev, da je pronatovski sindrom 

(ali lahko govorimo tudi o pronatovskem lobiju?) najbolj osredinjen okoli dveh 

kateder na FDV (za obramboslovje in mednarodne odnose), oziroma v manjπi meri πe 

na “kadre” nekaterih drugih kateder na FDV ter na pravno in ekonomsko fakulteto, pa 

lahko zadevo postavimo πe natanËneje, Ëe se lotimo “ekstremov”. Kaj bi lahko morebiti 

postavili kot kljuËno razliko med obramboslovjem na eni in humanistiko na drugi strani, 

Ëe smo ugotovili, da v primeru opredeljevanja do natoizacije Slovenije ravno od tam prihajajo 

skrajni pro et contra akterji? 

Poenostavljeno, a obenem πe zmeraj zadosti empiriËno povedano (sam sem se 

namreË πolal na obeh vrstah in celo na obeh konkretnih πolah, in sicer tako na Slovenskem 

kot tudi na tujem), v primeru prvih, se pravi, tistih, ki jih pogojno imenujem 

kontrahumanistiËne, gre za πole, na katerih je programska imaginacija, tudi in 

predvsem raziskovalna, pravzaprav nezaæelena. VËasih je sicer zgolj odveËna, obËasno 

pa je celo prepovedana. Na takih πolah namreË po definiciji niso naklonjeni “praznemu 

besediËenju”, kot se razume πtudijsko raziskovalna, eksplanacijska, interpretativna 

in sicerπnja imaginacija ‡ denimo, filozofska 12 . Tam raje kraljujejo statistiËne, matematiËne, 

ekonomistiËne in ekonometriËne ter tudi sicer “logiËne” (Carnapovi uËenci, 

ki tukaj kraljujejo, ne da bi vedeli, da so to, bi dejali da “Stvarne” in “Realne”) metode. 

Tam so doma matematiËni, torej eksaktni, Aristotel bi dejal, apodiktiËni dokazi 

in nikakor ne pribliæki, ki so znaËilni za topiko, etiko, politiko, retoriko ..., da najbolj 

pohujπljive besede vseh besed, kot je dialektika, tukaj niti ne omenjam. 13 Te vrste πol 

se pravzaprav dræi tudi neka sholastiËna patina, kajti na njih za tako kategorijo, kot je 

dvom, prostora preprosto ni. Hecno, a vendarle zlahka dokazljivo, te(le)oloπkost teh 

πol in fakultet stavi na vse prej kot pa na dvom, ki pa je ena kljuËnih kategorij sodob- 

12 Izgon filozofije s teh fakultet je seveda le vrh ledene gore, toda kljub temu silno zgovoren. 

13 Velikanska koncentracija ustrezno otrdele pameti na teh katedrah in fakultetah je namreË tako visoka, da je beseda “dialektika”, ki tako nesramno 

spominja na “diamat”, naravnost prepovedana. Kot da bi bila besedna povezava dialektika iznajdena kot πtevilne druge s tega podroËja v 

Moskvi Stalinovega ali poznejπega Ëasa (tako sklepajo visoke koncentracije otrdele pameti) in ne v predaristotelskih Ëasih takratne GrËije.

nega humanizma, ki tako moËno gre v nos πtevilnim danaπnjim resnicoljubom. Na tovrstnih 

πolah, se razume, ni prostora ne za igrivost, humor, kaj πele za takπno ali drugaËno 

neresnost (“zajebancijo”). Tam gre za tiste stvari in reËi 14 , ki so skrajno (ekstremno, 

smrtno) resne. Tam ni in ne more biti politike 15 kar tako, kaj πele utopije. 

Tam gre izkljuËno za tako imenovana realna tla, oziroma kveËjemu za “real(no) politiko” 

16 . Tam ni nejasnega in meglenega “pesnjenja”, kaj πele negotovega iskanja. Tam 

so doma mojstri, ki so jim “stvari” in “reËi”, da o “besedah” niti ne govorimo, æe vedno 

vnaprej “kristalno jasne”. ©e veË, “dokonËno” in tudi “definitivno jasne”, kajti drugaËe 

pravzaprav ne more biti. Gre za πole, ki svoje dikcije gradijo na stavkih tipa: “kot 

je æe bilo zapisano v Svetem pismu”, “kot je lepo reËeno pri Webru”, “kot je æe Lacan 

dejal” ... Tam ni ‡ vsaj velikih ne ‡ dvomov in vpraπanj o tem in onem, tam so doma 

definicije, formule, odgovori in reπitve. Klene, jasne ... Samo pravilno se jih je treba 

nauËiti in jih pri izpitu znati zreproducirati. Tam domuje Resnica, o kateri ‡ sploh Ëe 

hoËeπ druæbeno, to pa pomeni v sluæbi in v stroki, napredovati ‡ pogostokrat ni najbolj 

pametno, kaj πele zdravo, dvomiti. Tam ni zanosa in zanesenosti, tam je doma 

ratio, nadvse pa calculatio! 17 Se pravi, raËun v preËiπËeni obliki, ki se vedno skonËa 

tako, da proizvede “toËen rezultat”. ToËen kajpada v smislu preverljivosti tudi in predvsem 

na eksperimentalni ravni. Tam ni enkratnosti in neponovljivosti, tam je vse ‡ 

vπtevπi tudi in predvsem resnico ‡ preverljivo in ustvarljivo. Gre za prostore (ne)mi- 


115 

14 Pravzaprav bi tukaj bilo treba biti bolj natanËen. “©tos” je v tem, da v druæboslovni znanstveni solati, ki je tako dediË teologije kot naravoslovja 

in metodoloπko funkcionira natanko na njunem preseËiπËu, ni pravzaprav nobene resne moænosti za razlikovanje med “stvarmi in reËmi”. Ravno 

to razlikovanje, ki mu je Foucault (1971) posvetil svoje najboljπe delo, pa je tisto, kar tukaj umanjka in kar nam daje legitimnost, da govorimo o 

veliki loËnici med vedami, ki spadajo sem, in pa tistimi, ki jih poganja dvom oziroma boljπe razlikovanje med stvarmi in reËmi. 

15 Tam je politika dojeta kot nekaj, kar je per definitionem isto kot ideologija, svojo legitimnost pa korpus vednosti iz podroËja druæboslovja utemeljuje 

na neideoloπkosti oziroma na antipolitiËnosti. Strokovnost je tista catch-word, ki bi jo v tem kontekstu bilo treba dojeti kot nosilko tistega neideoloπkega 

in antipolitiËnega. 

16 Jasno, brez omenjanja, kaj πele πtudija Rochaua (1972), Meineckeja (1976), Schmitta (1994) ... Da o povezavah, mestoma silno neposrednih, 

denimo, med Schmittom, Kissingerjem in Morgenthaujem niti ne govorim. Hecno, kot da bi se ne spodobilo omenjati teoretiËnih in tudi osebnih 

povezav med (nekdanjimi in sedanjimi) zagovorniki real-politike ter nekdanjim “kronskim pravnikom” Hitlerjevega reæima!? 

17 Jasno, brez kakrπnegakoli omenjanja, kaj πele poznavanja tekstov, kot je, denimo, Boyerjev (1959).


116 

πljenja, kjer se resnico da destilirati, prikazati in tudi pokazati ‡ na dlani. Tam ni ne “jebivetrov“ 

in ne “jebipovetarcev”, tam so sami resni, mirni in urejeni, uglajeni moæje in 

gospe, skratka tisti, ki prakticirajo mirno, resno in urejeno æivljenje, ki najpogosteje 

meji na sterilnost. 18 Resnost, mirnost in urejenost, ki meji na sterilnost, pa je kljuËnega 

pomena, saj je to nekaj kar sodi v pogoje delovanja, kar gospodari z metodologijo, ki 

mora biti v vsakem trenutku zmoæna proizvesti resnico. 19 To, kar je na humanistiki po 

definiciji uhajajoËe (metodologije in tudi resnica ...), je tukaj tisto, kar je æe od vekomaj 

vnaprej in zagotovo ujeto. ReËeno v umetniπkih kategorijah 19. stoletja, kajti takrat je 

to gibanje ‡ ki se mu dobesedno “blede od realnosti in realnega” ‡ tudi nastalo, na eni 

strani so realisti, na drugi pa pod-, pred- ali nad-realisti oziroma takπni, ki se na realizem 

bodisi ne spoznajo ali pa se nanj kar naravnost poæviægajo. Na eni je druæboslovje, 

ki je realno in strogost realizma trenirajoËe, na drugi pa tisto, kar je od humanistike 

ostalo in kar bi rado realizmu vzelo “pravo mero”, kot bi dejali stari Atenci. 

Ne nazadnje: tu, znotraj “realnih ved”, pravzaprav ved, ki se jim dozdeva, da so realne 

in da “gospodarijo z realnim”, praviloma kraljujejo moæje, njihove pokonËne dræe in 

pokonËnosti nasploh, ki so od malih nog trenirali, da deËki niso na tem svetu za to, da 

bi morebiti jokali. In ravno tukaj pri omembi moæ (tudi moæatosti bi lahko rekli) se pojavi 

neko silno pomembno, tako rekoË preseæno dejstvo (prej kot vpraπanje), ki je πe 

kako v zvezi z razlikovanjem med obramboslovjem in humanistiko, ki se ga tukaj shematiËno 

lotevam. Tukaj moramo namreË ugotoviti nekaj dokaj presenetljivega: veËji del 

zgoraj omenjenih in naπtetih osebkov (predvsem tistih s katedre za obramboslovje ter 

za mednarodne odnose) se je tako rekoË πe do vËeraj ‡ vsaj kar zadeva Nato ‡ opredeljeval 

radikalno “drugaËe”, torej povsem nasprotno. V starem reæimu sta namreË ravno 

katedri za mednarodne odnose in obramboslovje na FDV bili vozliπËe proizvajanja 

argumentacij protinatovskega tipa oziroma sta to bili instituciji (podobno kot takratna 

18 Miπljeno je v pomenu, kot ga uporabljajo Bilwet (1999). 

19 Glej Arendt (1978).

FSPN v celoti, pa πe marsikatera druga fakulteta), ki sta proizvajali ne-uvrπËene (nitiniti) 

argumentacijske verige. Kaj se je tem ljudem in tem institucijam pravzaprav zgodilo, 

da so tako zlahka, predvsem pa tako mnoæiËno ‡ in tega nikoli ne pozabimo, kajti 

to je kljuËnega pomena ‡ “kot en moæ”, torej kot to storijo vojaki ‡ pod pezo komande! 

‡ preskoËili v “drugi”, recimo pronatovski tabor? Ali je sploh kdo v takπnem poloæaju, 

da bi lahko izdal tovrstno komando, ki so jo brez ugovora ubogali in jo danes izpeljujejo? 

Ali je kaj takega, kot je komanda, ki bi se ji vsi ti ljudje kar tako upognili, sploh 

miselno in realno predpostaviti? Po moje ne, toda dejstvo, da so spremembo enoumno 

sprejeli za svojo, da so to mnoæiËno storili, in sicer v istem trenutku, torej kot en moæ, 

ostane. Problem, ki ostane, je, kako to dejstvo pojasniti? 

Kaj pa, Ëe je namesto namiπljene “komande” pri tem bilo (in ostalo) v ozadju nekaj 

bistveno bolj abstraktnega, pravzaprav nekaj neskonËno bolj abstraktnega, a obenem 

tudi nekaj takega kot komanda ali vsaj “klic narave stroke” oziroma nekaj takega, kar 

je bistveno bolj uËinkovito kot kakrπnakoli komanda? Kaj pa Ëe je pri tem bilo nekaj 

skrajno racionalnega, prepriËljivega in tudi kalkulativno skrajno nujnega, da se drugaËe 

sploh ne da in tudi ne bi moglo (niti hipotetiËno) storiti, kaj πele ukrepati? 

Dalje, kaj pa, Ëe je pronatovska orientacija pravzaprav miπljenjska nuja nekega danega 

naËina miπljenja aparatËikov, ki je povezano zgolj z novim (ne veË s starim) reæimom? 

Toda mar ne bi v tem primeru na osnovi dvomljive verodostojnosti (ne)miπljenja 

v prejπnjem reæimu (takrat je to bilo kontranatovsko in proneuvrπËeno miπljenje 20 ) 

lahko povsem upraviËeno sklepali tudi na danaπnjo dvomljivo verodostojnost (ne)miπljenja 

v novem oziroma sedanjem reæimu, ko je ex professo treba “πtancati” pronatovske 


117 

20 Ob tem pa nikoli ne bi smeli pozabiti odloËilne skupne toËke pronatovske dræe (nekoË in danes) in dræe neuvrπËenosti (ta izginja zadnjih 20 let). Leto 

je bila in ostala bolj ali manj visoka stopnja militariziranosti neke posamezne druæbe. V primeru neuvrπËenosti je to bilo izpeljano v imenu “neodvisnosti” 

(samostojnosti v kontekstu antikolonialnih revolucij ...), v primeru Nata pa zadeva funkcionira v imenu “varnosti” in “gotovosti” (postkolonialni 

poloæaj). In πe nekaj je, kar ravno tako nikoli ne bi smeli pozabiti: v obeh primerih (Nato in neuvrπËenost!) se je argumentacija izgovarjala oziroma se 

πe vedno izgovarja s horizonta tako imenovanega “realnega”, iz tako imenovane “realnosti”, iz vedno “konkretnih okoliπËin”, pravzaprav iz take ali 

drugaËne “nuje” ... V tej nuji je kajpada najbolj nujno to, da jo splete ravno diskurz realnega in realnosti, ki je osnovna ideoloπka matrica dræe, ki jo 

prakticirajo tako imenovani Realisti.

tirade? 21 Ali pa ima morebiti to, s Ëimer imamo opraviti, globlje korenine, kot je zgolj 

sprememba reæima, ki se miπljenju, ki je pro- ali kontranatovsko, ne kaæe kot nekaj zunanjega, 

paË pa kot nekaj bistveno notranjega? 


118 

1.4. Moæje kleni in babe 

Tega (πe) ne morem vedeti, toda to, kar zagotovo vem, je, da so to veËji del ljudje, ki 

jih dokaj dobro, tudi osebno poznam, s katerimi sem bodisi gulil fakultetne klopi, skupaj 

igral nogomet, koπarko ..., pri katerih sem opravljal izpite in katerih knjige sem (ho- 

Ëeπ, noËeπ) moral prebirati in (pre)πtudirati pred izpiti. Dalje, gre za ljudi, s katerimi sem 

pred dobrim desetletjem πe obËasno odhajal na pivo. No, potem se je zgodila velika posilna 

prenareja, se pravi, revolucija, v kateri so πtevilni ravno iz tega okolja opravljali osrednje 

druæbeno-nacionalne in temu primerno antipolitiËne vloge (denimo Janez Janπa). 

Danes so ti “isti” ljudje v primerjavi z minulim desetletjem kajpada “drugaËni”. Ne spraπujem 

se zakaj, kajti odgovor na to vpraπanje vem. Moje vpraπanje je prej, v Ëem je ta 

njihova drugaËnost v primerjavi z neuvrπËeno preteklostjo, s katero so straπili nekoË? 

Za eno zadevo zanesljivo lahko zatrdim, da dræi, in sicer tako na empiriËni, osebnostni, 

kot tudi na teoretiËni ravni. Po vrsti gre za moæe, ki so trdni kot skale, ki so pravzaprav 

pravi in dobri moæje, ki mislijo in tudi æelijo nadvse dobro. KanËka hudobije in nepoπtenosti, 

kaj πele zgolj-koristoljubja ni na njih. To pa pomeni, da so pravi “realisti”, da 

so ljudje, ki mislijo samo in izkljuËno “realno” in ki se niti v najbolj blodnih sanjah ne 

prepuπËajo otroπkim, kaj πele æenskim ËenËam o “nad-realnem”, “utopiËnem”, “nemogoËem” 

... ©e najmanj pa takrat, ko gre za javne, skupne, torej politiËne in vojaπke reËi 

nas vseh oziroma slovenskega naroda, oziroma ko gre za slovenski nacionalni interes. 

Gre za ljudi, za katere preverjeno (ognjeni krst v domovinski vojni) lahko reËemo, da 

je zanje mogoËe in moæno samo tisto, kar je realno, realno pa samo tisto, kar je moæno, 

kajti samo realno je tisto, kar je mogoËe, ker je mogoËno. Romantika, mehkobnost, 

21 Kaj pa, Ëe je to tisto, kar je povezano z ugotovitvijo o profesionalcih, uradnikih vlade/dræave, ki so v uradnem Ëasu najbolj vneti zagovorniki Nata?

æenskost, otroπkost, cmeravnost in podobne otroËarije 22 so zanje nekaj takega, kar se 

najbolj izkljuËuje z odgovornostjo, resnostjo, preudarnostjo, mirnostjo, nadvse pa realnostjo. 

Podobno, kot je situacija opisana poprej na fakulteti v primerjavi s humanistiko. 

Skratka opredelitev “biti realen” je zanje nekaj, kar jih vse po vrsti druæi v skupnost, 

kar jim je nekako najmanjπi skupni imenovalec, okoli katerega se zbirajo tudi takrat, ko 

jih πtevilne druge okoliπËine in lastnosti razdruæujejo. 

Skratka gre za ljudi najviπjih znanstvenih, umskih, moralnih in etiËnih kriterijev, ki so 

sveto-parmenidovsko prepriËani, da se pravzaprav v vsej Ëloveπki zgodovini, ki je polna 

morij, vojn, obraËunavanj in zmag moËnejπih nad slabotnejπimi, pravzaprav od vsega za- 

Ëetka ni niË spremenilo. Zgodovina, v kateri oni (z njimi pa tudi mi, nolens volens) æivijo, 

je pravzaprav zgodovina veËnega vraËanja istega: to pa pomeni æivalskega kraljestva, v katerem 

levi ærejo antilope, πtevilni manj πtevilne, moËni πibke ... Vsa zgodovina zanje pravzaprav 

ni niË drugega kot zgodovina velikih (ne veË razrednih, seveda, pred to sorodno 

logiko jim je danes nerodno!) bojev, v katerih zgodovinski narodi hrustajo nezgodovinske 

23 , velike vojaπke maπinerije zlahka pohodijo majhne, konec koncev, kjer je vsa zgo- 


119 

22 Ravno v kategorijo “otroπkosti” lahko πtejemo tako rekoË vse, kar se aktualnega dogaja na tej sceni zadnjih 20 let: od “pacifizma” (ljuba psovka, 

ki jo πe najraje uporablja dr. Anton Bebler), prek “demilitarizacije” (najljubπa diskurzivna igraËka Janeza Janπe od konca osemdesetih naprej) in 

“mirovniπtva” (to je silno vπeË vsem tovrstnim osebkom) tja do “skepticizma”, ko gre za Nato. Vse to so znamenja nekega bistvenega “pomanjkanja”, 

ki v oËeh moæ Dobrega oznaËuje Ëloveka, ki s tem, da se ga prime oznaka ne-resnosti, ne-realnosti, pravzaprav preneha biti “pravi Ëlovek”. 

Biti pacifist, mirovnik, demilitarist, natoskeptik pomeni v dikcijah teh ljudi oznaËevanje neËesa (ne toliko nekoga, ker se z izgubo “pravπnjosti” izgubi 

tudi Ëlovek, od njega pa preostane zgolj tisto πe “nekaj”), kar je neresno, nepokonËno, nenormalno, nerealno ... Skratka, vsaj “noro”, Ëe æe ne 

“bolno”, bi lahko rekli s Foucaultom. Te logike abnormalizacije in denunciacije pravzaprav padejo pod isto ali zelo podobno logiko, kot to velja za 

motoriko “opredeljevanja” homoseksualcev. Tako kot homoseksualci “niso pravi moπki”, tako tudi pacifisti “niso pravi ljudje”. Tako kot so prvi “suhe 

veje na naËeloma zdravem narodovem telesu”, tako je tudi z demilitaristi, ki so “nevarni izrodki” (da ne reËem “iztrebki”) zdravega narodovega 

orgazma, pardon, organizma. Zadeve funkcionirajo podobno kot v retradicionalizirani Srbiji, Romuniji in πe kje in kjer se sploh ne moreπ poroËiti, Ëe 

nisi poprej “odsluæil vojske”. In zakaj ne? Zato, ker “nisi pravi Ëovek”, pri Ëemer, pazimo, “biti-Ëovek” jasno pomeni “biti-moπki”! »e nisi mogel biti 

vojak in Ëe nisi bil vojak, tudi z æensko ne moreπ spati (kaj pa z moπkim!?). Kaj πele, da bi plodil prihodnje rodove! (Natanko v tem re-tradicionalizmu 

je bil svojËas v veliki meri doma tudi nacionalsocialistiËni/arijevski rasizem, ki dovoljuje in odvzema pravico do “oplojevanja”!). Vse te skrajno 

sorodne logike radikalnega in dobro znanega izkljuËevanja se pravzprav v konËni instanci izteËejo v takπni ali drugaËni radikalni reπitvi ali eksterminaciji 

ne-vrednih, le da je treba poËakati na pravi trenutek za tovrstno opravilo. 

23 Klobasanje o tako imenovanih zgodovinskih narodih ni zadeva, ki bi jo poznali od vekomaj. Je pa nekaj, kar poznamo iz obdobja nemπke klasiËne filozofije 

in kar lahko zasledimo pri Fichteju in πe posebej pri Heglu, od koder ‡ prek Marxa in Engelsa ‡ pride tudi v naπ Ëas in postane kapital tukajπnjih intelektualcev. 

Slednji si πe dandanaπnji Ëas, ko si Marxovega imena veË ne upajo izreËi niti v sanjah, upajo uporabljati te bojda “veËne” in “neuniËljive argumente”.


120 

dovina pravzaprav zgodovina zmagovalcev (“piπejo jo zmagovalci” 24 ). Zmagovalci pa so vedno 

tisti, ki so moËnejπi in nasilnejπi. In varnost je ‡ tako se to nakazuje znotraj tega sprevrnjega 

umevanja ‡ izkljuËno in vedno na strani tistega, ki premore veË sile in veË nasilja 

25 . »e je kaj realnega, potem je ravno to tisto, na kar moramo raËunati. Varnost in sila 

gresta skupaj. Kolikor bolj silan in nasilen si (realno in potencialno), toliko varnejπi si! 

©e veË, kajti ne gre samo za silo, nasilje in varnost, paË pa tudi in predvsem za æe 

omenjeno “realno” oziroma za to, kar bi kazalo imeti za “blodnje o realnem”, s katerim 

imamo opraviti v tem naËinu olesenelega strokovnega umevanja. Realno, ki je 

tukaj v igri in ki je najbolj visoko Ëislano pri moæeh iz pronatovske pravljice o klenosti, 

je tako oblikovano, da lahko funkcionira le s pogojem, da “je tukaj” æe od vekomaj, 

od “pamtiveka”, da je nekaj pred- in zunajzgodovinskega. Pri vernikih tega realnega 

gre namreË zgolj in predvsem za to, da je treba biti po vsej sili realen, vse drugo 

pa bo æe tako in tako priπlo samo od sebe. Kajti tisti, ki so realni, so zmeraj æe vnaprej 

na “pravi strani” (realno je per definitionem “naπa stran”), tisti, ki niso realni, pa so v 

konËni instanci vedno æe apriorno obsojeni na propad. Realnost je na strani silnih in 

nasilnih, kajti sila je tisto “zadnje realno”, kar (jim) zagotavlja varnost. Velja tudi 

nasprotno: silni in nasilni so edina realnost danega nam sveta 26 . Nerealni pa so, to je 

menda ja razumljivo, æe vnaprej izgubljeni. Neki velik uËitelj realnega miπljenja je 

nekoË dejal: gre za to, da ne smemo gledati ne levo ne desno. »e se hoËemo pravilno 

24 Ko bi te puhlice dræale, potem se v “zgodovini” nikoli niË ne bi bilo zgodilo, kaj πele spremenilo. Tudi komunizem nikoli ne bi bil premagan. Kajti po tem, 

ko so komunisti “napisali svojo zgodovino” (po letu 1945), bi vsaka druga in drugaËna zgodovina, kaj πele sprememba, per definitionem bila nemogoËa. 

Nemara je takπno nerazumevanje eden izmed razlogov, da dandanaπnji ex professo preustvarjalci nacional-zgodovin popenijo, ko jim kdo pomoli pod nos 

drugaËne interpretacije in dokaze o “njihovi” zgodovini. ©e posebej, denimo, o tej na Slovenskem v devetdesetih, o katerih se jim ‡ bolj ali manj razen 

Ëveka, s katerimi so popisali nekaj Ëlankov in knjig ‡ bore malo dozdeva, kakπna je, med drugim, ta zgodovina bila za tiste, ki smo jo soustvarjali. 

25 »e bi zadeve dræale na tej ravni, potem tudi kompletno moderno miπljenje in delovanje, ki temelji veËji del na ‡ nasilni ponovno, kajpada ‡ heglovski paradigmi 

gospodarja/hlapca, sploh ne bi bilo moæno. 

26 To, kar je tukaj najbolj presenetljivo, je kajpada dejstvo, da je pravzaprav tako preprosto spregledati padec v miloπeviÊevsko in tuapplemanovsko logiko osemdesetih, 

se pravi, v ideologeme, ki se jim zelo πiroko danes priklanjajo pronatovski intelektualci. Slednji se najbræ niti ne zavedajo, da do vratu Ëepijo v huntingtonskih 

in fukuyamovskih ultra-neokonzervativnih argumentacijah, glede na katere je, denimo, Machiavellijeva izpeljava v Il Principe prava mala malica.

odloËiti, je treba gledati predvsem naravnost ‡ to pa pomeni kajpak predvsem naprej. 

27 Naprej lahko gremo samo na en naËin: bodisi z lastno silo, z izposojeno (najeto) 

silo ali pa v skupnosti z (na)silnimi. 

Tako nekako gre to, kar bi lahko napaËno poimenoval “logika miπljenja realnega”. 

KljuËna toËka, na kateri vsa kompozicija miπljenja silnih in nasilnih ter njim pridruæenih, 

28 tistih torej, ki bojda “gledajo naprej”, ne stoji samo na varnosti. Pred tem je πe 

nekaj drobnarij. Denimo, omenjena realnost, katere znaËilno in pravπnje razumevanje 

πele omogoËa, da se lahko “odloËimo za varnost”. OdloËitev za varnost tukaj ‡ kot smo 

skrajπano nakazali ‡ izkljuËno pomeni odloËitev za silo in nasilnost, kajti πele sila in 

nasilje sta tisto, kar poslediËno, ne pa neposredno zagotavlja varnost. Toda s tem πe ni 

konca. Je πe neki preseæni element, ki ga je treba vsaj omeniti, kajti pri natanËnejπi analizi 

bi se utegnilo izkazati, da je celo odloËilnega pomena. Gre za nekaj najbolj zamol- 

Ëanega, a obenem najbolj glasnega v strokovno oleseneli argumentaciji. Gre za “tretji” 

in “vrhovni” element, z vpeljavo katerega je pravzaprav πele moË razumeti vso intelektualno 

maπinerijo, ki je na delu, ko se pogovarjamo o zadevah varnosti, sile, Nata in 

podobnih reËeh, o katerih nam tako zviπka govorijo tukajπnji strokovnjaki. Gre namreË 

za njegovo visokost “Strah”, oziroma bolje, za vedno in vnaprej spodleteli poskus blokade 

(“eksistencialnega”, bi dejala Schmitt in Heidegger 29 ) strahu, ki je predvsem na 

delu, ko spregovorimo o sili, nasilju in varnosti. Æal pa se glede na omejen prostor tega 

zapisa lahko v nadaljevanju le povrπinsko lotim samo πe dveh elementov, strah pa bom 


121 

27 To je kajpada znana parafraza nekega ravno tako znanega mesta iz miselnega korpusa Stalina. Ravno tako je ‡ Ëeprav v nekoliko bolj zapletenih 

povezavah ‡ takπen stavek bilo moËi najti tudi v tridesetih letih prejπnjega stoletja v Franciji, kjer je rek “ne levo in ne desno, le naprej” (povzeli so ga 

bili v neki kampanji eldeesovci v devetdesetih) bila deviza, ki so jo najraje uporabljali takratni francoski proto-faπisti. 

28 Na koncu sveta, na katerega smo obsojeni, je nekoË ‡ najprej kot dejanskost, nato pa tudi kot πala ‡ veljal Ërnogorski rek: “Nas i Rusa dvijesto 

milijona.” Podobno se mi zdi danes, ko zunanji minister izreËe svojo pronatovsko tirado, jaz pa pravzaprav sliπim tragikomiËno se ponavljajoËi 

refren, ki pravi: “Nas in AmeriËanov ‡ dvesto milijonov!” 

29 Intelektualna skupnost med “realisti” na liniji Hobbes, Machiavelli, Hegel, Nietzsche, Weber, Schmitt, Heidegger, Lacan, Huntington je tisto, 

kar druæi tako heterogeno pronatovsko srenjo na Slovenskem, ne pa kakrπnakoli “ideoloπka”, “politiËna”, “svetovnonazorska”, “religiozna” ali 

sicerπnja povezava.

pogojev pogovora o problemu varnost sploh ne zavedamo. ©e veË, sploh se nam ne zdi 

potrebno o njih pogovarjati, kaj πele, da bi se nam zdelo, da bi se pravzaprav ravno o 

teh predpogojih kazalo na kakrπen koli naËin pogajati. Ja, namenoma pravim pogajati, 

in sicer ne zgolj in predvsem v smislu “pogajanja navzven”, se pravi, pogajanj v smislu 

pogajanj s tujci in organizacijami, kot sta Nato in EU, v zvezi z naπim “sprejetjem” ali 

“pribliæevanjem”, paË pa ‡ in tukaj je poglavitni poudarek ‡ pogajanja predvsem navznoter. 

Med samimi dræavljankami in dræavljani oziroma njimi in vsakokratno oblastjo. 

To pa pomeni tudi in predvsem tisto strokovno, kajti ‡ ne bodimo vendar naivni, slepi 

in zabiti ‡ danes se vlada predvsem v imenu stroke in strokovnosti. 

Pogajanja navznoter, kaj bi to utegnilo pomeniti? V mislim imam predvsem pogajanja 

v smislu, da se tisti, ki se ex professo ali kakorkoli drugaËe pogovarjajo o varnosti, 

morajo najprej zmeniti, o Ëem sploh govorijo. In ravno v danih pogojih ta zahteva 

predpostavlja pogajanja o tem, o Ëemer se pravzaprav (naj) govori, ali bolje, pogajanja 

v smislu, o Ëem sploh govorimo, ko govorimo o Varnosti, Natu ...! Ne gre pri tem samo 

in predvsem za to, da bi se bilo treba zmeniti v smislu pikolovskega tehtanja, ki naj pripelje 

do ustrezno znosne akademske ravni razpravljanja. Moja podmena je, da gre pri 

miπljenju/govorjenju o problemu varnosti predvsem za to, da se zmenimo o tem, kakπni 

nasledki so, Ëe iz pogovora o varnosti izkljuËimo oziroma Ëe vanj vkljuËimo posamezne 

dele varnosti, oziroma kaj se zgodi, Ëe jih zamolËimo, in kaj, Ëe jih ne. Kaj se 

zgodi, Ëe o Varnosti “govorimo kmeËko” 31 , in kaj, ko to poËnemo na neki drug, jaz ga 

tukaj ‡ kot kontrapunkt ‡ imenujem dræavljanski naËin. 


123 

31 Silno zanimivo utegne biti spoznanje, da se iz dræavljanske perspektive problem varnosti nakaæe skoraj enako idiotsko (v atenskem pomenu besede) 

zaprt in enostransko obravnavan, in sicer tako v “kmeËki” kot tudi ‡ kar preseneËa samo na prvi pogled ‡ v strokovni optiki. NamreË “kmeËki” in 

strokovni optiki je skupno to, da æe vnaprej iz morebitne razprave ‡ kolikor do nje sploh pride ‡ izkljuËita politiËno individuo. Torej tako njeno politiËno 

kot tudi in predvsem njeno dræavljansko plat v demokraciji ne samo moænega in zaæelenega, paË pa radikalno nujnega (politiËnega) delovanja.


124 

2.2. Ena ali veË Varnosti? 

NaËin, kako poteka razprava tukaj in zdaj, je predvsem naËin, ki ga vsiljujejo strokovnjaki 

(mislim brez narekovajev in brez cinizma!) in ki æe vnaprej implicira in izpelje 

ideoloπko operacijo, iz katere sledi, da gre pri varnosti pravzaprav zgolj in predvsem 

za “vojaπko varnost”. Toda Ëe bi bilo tako, da je govorjenje o varnosti identiËno z govorjenjem 

o “vojaπki varnosti” (da je Varnost samo ena, kar implicira diskurz strokovnjakov!), 

kaj bi nas potem lahko πe ustavilo pri neustavljivem gibanju v smeri razumevanja 

varnosti na πe bolj omejen naËin, ki se mu je po romunsko nekoË reklo Varnost ‡ la 

Securitate? Kaj bi prepreËevalo, da bi to (eno) Varnost zagotavljale zgolj in izkljuËno 

notranje, bolj ali manj tajne “varnostne organizacije”? Poglavitni problem je tukaj seveda 

naslednji: ali res imamo opraviti samo z “Eno varnostjo” (denimo, vojaπko ali morebiti 

celo s tisto, ki je na koæo pisana tajnim, varnostnim in podobnim sluæbam) ali pa 

gre za “veË vrst varnosti” in predvsem za “drugaËne varnosti”? 

Sam nikakor ne morem sprejeti strokovno zideologizirane (tudi strokovnost je kajpada 

ideologija par excellence) razprave o zgolj eni Varnosti, πe manj pa njene takπne ali 

drugaËne samoumevnosti, ki bi se hotela prikazati kot zgolj vojaπka. Denimo, kot “Natovska 

varnost”, kot je to obveljalo danes v danem prostoru in Ëasu. Za mene govoriti 

o varnosti pomeni govoriti tako o πtevilnih, torej “pluralnih varnostih” kot tudi o “okolnih 

dræavljanskih stvareh in odnosih” in πele potem oziroma v tem in takπnem pluralnem 

kontekstu tudi o vojaπki in sicerπnji bolj ali manj skrivnostni varnosti. Nikakor pa 

ne obratno! Kajti tukaj sta vrstni red obravnave in naËinov obravnave (torej metodologija) 

vpraπanj usodnega pomena. 

Vsaj od Napoleona, ki velja za oËeta modernega reduciranega (!) razumevanja varnosti 

kot vojaπke varnosti, varnost velja za zadevo, s katero imamo opraviti zgolj in 

predvsem na podroËju dræavnopolitiËne varnosti. DrugaËe povedano, gre za znaËilno 

imperialno-kolonialni koncept, ki se nanaπa na dvojno varstvo. PrviË, na varstvo (varnost) 

pred ogroæenostjo dræavne neodvisnosti in integritete neke dræave, ki predvsem

grozi iz smeri ogroæenosti dræavne suverenosti (zunanji Sovrag). DrugiË, gre tudi za varstvo 

notranje “z ustavo doloËene pravne ureditve”, torej za varstvo pred “notranjim Sovragom”. 

Lahko bi torej rekli, da pri napoleonovskem konceptu, ki je preozko povezan 

z dræavo, dojeto kot teritorialna nacionalna dræava, lahko govorimo preprosto kot o politikah 

zunanje in notranje varnosti. Tu se vsa politika zvede na varnost, varnost pa 

predvsem na strah in pa na (o)brambo pred sovraænikom. Poglavitna motorika tovrstnega 

umevanja je silno preprosta: to je “ogroæenost”, bodisi notranja ali zunanja, najpogosteje 

“kolektivna ogroæenost”, “dejanska ali potencialna ogroæenost Naroda”. Gre 

za totalizirajoËi in totalitarni koncept, znotraj katerega ne obstajata ne politiËni individuum, 

ne dræavljan(ka), kaj πele konkretna socialna, pravna in sicerπnja “usoda” posameznice 

in posameznika. Izhod iz zagate je seveda opustitev tega πe kako preverjenega 

koncepta, katerega vsaj dvestoletno zgodovino ‡ tudi in predvsem v Evropi ‡ 

poznamo do obisti, in sicer vse prej kot zgodovino varnosti in gotovosti. 


125 

2.3. Varnost na veË podroËjih 

»e se lotimo razlikovanja, ki je strokovno gledano nujno, a ga tukajπnji strokovnjaki 

(namenoma?) opuπËajo, moramo loËiti vsaj naslednja podroËja, ki ‡ gledano s staliπËa 

posamezne dræavljanske dræave ‡ v najoæjem pomenu sodijo v podroËje neke varnostne 

politike. Po æe omenjeni napoleonovski logiki je na prvem mestu tista varnost, ki se 

nanaπa na dræavo kot tako. Ta logika je tista, ki bi πe najraje videla, da je to pravzaprav 

ena in edina vrsta varnosti, ki ji je dobesedno vse drugo podrejeno. Vendar pa obenem 

zelo dobro vemo, da gre celo pri te vrste konceptu za tisto vrsto varnosti dræave, ki se 

nujno nanaπa vsaj na dve razliËni podroËji varnosti: na zunanje in notranje podroËje. 

Najbolj preprosto povedano, kljub delitvi na zunanjo in notranjo varnost je bila situacija 

v vsej dosedanji zgodovini najpogosteje taka, da so ti dve formi varnosti zagotavljali 

s pomoËjo sredstev, organov in institucij, ki so praviloma nastopali v meπanih, “skupnih 

zasedbah”. Tako pred zunanjim kot tudi pred notranjim Sovragom se dræava po


126 

definiciji brani z vsemi razpoloæljivimi sredstvi, in sicer ne glede na to, katera so institucionalno 

predvidena za zunanjo, katera pa za notranjo rabo. Pri varnosti glede na zunanjega 

sovraænika sicer gre za zvrst varnosti, ki jo lahko razlikujemo od notranje ogroæenosti, 

kar pa se v praktiËnih okoliπËinah ohranja s pomoËjo vseh naslednjih institucij: 

vojska, policija, druge javne in/ali tajne organizacije, posamezniki, skupine ... Ker gre v 

nekem smislu za varnost, ki bi jo lahko poimenovali “obËa”, se najpogosteje tudi praktiËno 

zgodi, da jo, kot reËeno, vse omenjene in πe veË neomenjenih institucij zagotavljajo 

hkrati in istoËasno. In ravno od tod izhajajo tudi velikanske zadrege in tudi teæave, 

ki so predvsem v prepletanju razliËnih kompetenc posameznih varnostnih organov, 

institucij, organizacij, posameznikov, skupin, s katerimi se sreËujejo domala vse (moderne) 

dræave. 

Ravno zavoljo povedanega moramo skuπati, kolikor se le da, loËiti varnostne funkcije 

dræave, in sicer vsaj na najbolj grobi ravni, se pravi, vsaj na dva dela. 

V nasprotju z zunanjo ogroæenostjo dræave, kjer gre naËeloma za “eno reË”, so zadeve 

pri notranji varnosti bistveno kompleksnejπe, saj gre najmanj za dvoje razliËnih podroËij 

in problemov ter za dva razliËna naËina/pristopa varnostnega reπevanja le-teh. Na 

“notranjem” podroËju ogroæenosti/varnosti je treba videti vsaj dve vrsti ogroæenih participantov 

oziroma subjektov, ki jih je treba zavarovati. Prvi je singularen, to je kajpada 

sama dræava, drugi pa je pluralen in govori o ogroæenosti/varnosti dræavljank in dræavljanov. 

To dvoje je treba med seboj natanËno loËevati (strokovnjaki to praviloma izpustijo!), 

in sicer tako logiËno kot tudi in predvsem praktiËno, kar je odloËilnega pomena tako 

za varnost kot tudi in predvsem za obËutek varnosti posameznice in posameznika. 

Skratka, gledano s staliπËa dræave na podroËju notranje ogroæenosti/varnosti gre predvsem 

za ohranitev “ustavno zagotovljenega reda”, torej tega kar je samo jedro dræave. 

Toda to, kar je tukaj treba posebej moËno poudariti, je, da se s tem zadeve na podroËju 

notranje varnosti vse prej kot izËrpajo, kot bi nam to radi dopovedali strokovnjaki. Kot 

reËeno, tukaj je na delu hkrati vsaj πe en uhajajoË, in sicer neskonËno pomembnejπi,

imenujmo ga za razliko od dræavnega interesa sedaj dræavljanski interes (dræava in 

dræavljan torej nista eno in isto). Tukaj sta vsaj πe dræavljanka in dræavljan oziroma njena/njegova 

ogroæenost/varnost, ki ji je treba dati posebno teæo. 

2.4. Dræava kot taka ali pravna, socialna in demokratiËna dræava? 

S staliπËa dræavljanke in dræavljana gre na tem podroËju predvsem za varovanje osebnih, 

lastninskih, politiËnih, socialnih, ekonomskih in tudi πtevilnih drugih “pravic Ëloveka 

in dræavljana”. Nekoliko manj precizno povedano, tukaj gre, med drugim tudi in predvsem 

za varnost dræavljanke in dræavljana v najbolj elementarnem pomenu besede, in 

sicer kot varnost pred strahom, pred kriminalom ipd., ki jo mora zagotavljati predvsem 

dræava. Vendar pa je ob tem treba biti silno pazljiv: ne gre tukaj toliko in v prvi vrsti za 

varstvo zgolj omenjenih oprijemljivih reËi, kot je lastnina, za zagotavljanje lastninskih 

odnosov, lastninskih pravic, varstvo pred krajo in razbojniπtvom ... V bistveno veËji meri 

gre tukaj za bolj obËe in sofisticirano poËutje gotovosti, stabilnosti, predvidljivost, predvsem 

pa za tisto, kar meri na elementarno politiËno in pravno enakost in varnost dræavljank 

in dræavljanov. Iz zgodovine zelo dobro vemo, da je slednje vse prej kot æe vnaprej 

zagotovljeno s samim obstojem dræave oziroma zgolj z njeno obrambo ali njeno varnostjo. 

Kaj hoËem reËi? Rad bi opozoril predvsem na vpraπanje tako imenovane kvalitete dræave, 

saj kakrπna koli dræava ne zagotavlja poËutja gotovosti, stabilnosti, predvidljivosti, 

elementarne enakost in varnosti dræavljank in dræavljanov. To lahko zagotavlja samo 

pravna, socialna in demokratiËna dræava. DrugaËe povedano, vrhovna vrednota na podroËju 

varnosti ni sama dræava (tukaj, v tej redukciji je umeπËena past strokovne argumentacije), 

ni dræava kot taka brez nadaljnjih doloËil, paË pa samo pravna, socialna in 

demokratiËna dræava! Iluzija je priËakovati, da je treba najprej zagotoviti “varnost dræave”, 

da pa bo potem ta dræava ‡ kot nekakπna “magiËna substanca” 32 ‡ omogoËila, da 


127 

32 Bistvo te vrste substancializma je bilo moË do obisti natanËno analizirati na primeru Tuapplemanovega “razumevanja dræave”, podobno je (bilo) v 

marksizmu, tako je tudi tukaj pri tehnokratskem ideologemu strokovnosti.


128 

bodo vzroËno-poslediËno priπle tudi vse druge varnosti. Prej bo nasprotno: od naËina 

(tu je kleË!) “zagotavljanja varnosti dræave” je odvisno vse ‡ tudi dræava sama. 

Razvoj dræavljanskih in Ëlovekovih pravic, kot tudi s tem povezanih konceptov varnosti, 

je po Napoleonu in njegovih Ëasih prehodil razmeroma dolgo pot, ki jo tukajπnji 

in sicerπnji varnostni strokovnjaki bolj malo upoπtevajo. ©e posebej pa to velja za razvoj, 

ki je sledil dvema pomembnima epohama dvajsetega stoletja. PrviË, po negativnih 

izkuπnjah v zvezi s faπizimi, nacizmi in stalinizmi ter, drugiË, v povezavi z revolucijami 

okoli leta 1968 na Zahodu ter revolucijami 1989 na Vzhodu. Ta dva v veliki meri nekomplementarna 

revolucionarna in nenasilna, politiËna, pravna in tudi varnostno relevantna 

dogodka sta odprla in izpostavila πtevilna dodatna vpraπanja na podroËju Ëlovekove 

varnosti v podroËju privatnosti in celo intime. V tej luËi je zgoraj æe omenjenemu 

“korpusu” ogroæenosti/varnosti treba dodati vsaj πe nekatere: to so osebne/zasebne svobode, 

ki merijo na varovanje “varnega æivljenja” v vseh njegovih pojavnih oblikah v privatnosti, 

na varstvo posameznikove integritete in suverenosti v smislu njegove/njene 

nedotakljivosti osebnosti, njene/njegove intime ... Tukaj so potem vsaj πe “starejπi elementi” 

varnosti, kot so nedotakljivost stanovanja, tajnost pisem, tajnost komunikacije, 

svoboda gibanja, zdruæevanja, nastanitve, prepovedi krπenja vsakrπnih osebnih in politiËnih, 

verskih in spolnih ter πtevilnih drugih æe nakazanih in πe veË, celo neomenjenih 

pravic, ki jih tukaj ne morem navesti niti na ravni naπtevanja. 

Skratka govorjenje “o Varnosti” je vse prej kot preprosta zadeva, ki jo je mogoËe 

tako ali drugaËe omejiti zgolj na dræavo, vojsko, tajne sluæbe ipd. in o kateri lahko odloËajo 

zgolj in predvsem strokovnjaki za vpraπanja vojske, tajnih sluæb in podobni. 

DrugaËe povedano: æe samo omejevanje govorice o varnosti zgolj na problem dræave 

in tako imenovane “dræavne varnosti”, torej postavitev tega problema tako, da se odmisli 

kompleksno podroËje varnosti dræavljanov, je povsem jasen diskurziven simptom, 

ki nas napotuje na nedemokratiËna nagnjenja same govorice kot tudi posamiËnega 

govorca samega.

2.5. (Ne)varna dræava in nevarni dræavljani 

Skratka, v demokraciji vpraπanje varnosti ni, pa tudi ne bi smelo biti niË tajnega, 

niË samoumevnega, kaj πele kaj takega, kar bi kazalo prepustiti generalom, policajem, 

strokovnjakom in sploh takim, za katere “æe vnaprej domnevamo, da vedo, kaj po- 

Ëno”. ©e najmanj pa se lahko prepustimo varljivemu obËutju varnosti, pri katerem gre 

pri Varnosti predvsem in zgolj za problem vojaπko-policijske varnosti v smislu Securitate 

(“strokovnjaki za varnost”). Pri vpraπanju varnosti v demokraciji je element dræavljanske 

nezaupljivosti, razvidnosti (transparentnosti) in preverljivosti varnostnih 

struktur, instrumentov in prijemov daleË najbolj notranja in najbolj vrhovna sestavina 

Varnosti kot take. Gledano s staliπËa dræavljansko dojete varnosti v demokraciji, 

je kakrπnokoli apriorno zaupanje v uradniπko, strokovno in podobno dojeto dræavno 

(vojaπko-policijsko) Varnost in varovanje ne samo nekaj skrajno nevarnega, paË pa je 

tudi nekaj per definitionem nedemokratiËnega in demokracijo ogroæajoËega. Pri 

varnostih v pluralu, torej varnosti, gledani s staliπËa dræavljanke in dræavljana v demokraciji, 

gre za nekaj, kar je po definiciji, torej tako rekoË æe vnaprej moje in tvoje 

in o Ëemer moramo vsi neponovljivi “dræavljanski Jazi” ne samo razpravljati, paË pa 

o tem imeti tudi kar se da transparentno moænost odloËanja. Denimo, referendumskega. 

Slednje pa je vse prej kot moæno, Ëe Varnost dojamemo kot nekaj, kar je zgolj 

v domeni dræave, predvsem pa v domeni njenih uradnikov-strokovnjakov in tudi sicer 

“nedotakljivih predstavnikov”. Prepogostokrat se je namreË v zgodovini pripetilo, 

da Varnost dræave simbolno in dobesedno ni bila eno in isto z varnostjo dræavljanov. 

Poznamo namreË situacije in dogodke, tudi iz bliænje preteklosti, ko je Varnost dræave 

bila dobesedno zavarovana in postavljena na nevarnosti za dræavljane, na tem, da jim 

je delala neposredno in tudi dolgoroËno πkodo. Ni nikakrπnega vnaprejπnjega zagotovila, 

da je kakrπnakoli Varnost dræave identiËna z varnostjo dræavljanke in dræavljana, 

kaj πele da bi se varnost dræavnih usluæbencev ter tako imenovanih varnostnih strokovnjakov 

ujemala z varnostjo dræavljank in dræavljanov. Ni vedno nujno in naravno, 


129


130 

da se interes dræave in dræavljana povsem ujemata. Praviloma pride do takπnega ujemanja 

takrat in tam, kjer je æe prej bilo “opravljeno” z dræavljani in kjer namesto dræavljank 

in dræavljanov okoli straπijo Ëlani tropa, ki jih vodi dræava (tu se dræava prekriva 

oziroma je reducirana na vlado) s svojim bolj ali manj modrim vodstvom vred. 

Temu pa zagotovo nikdar ne reËemo “demokratiËna ureditev”. 

Znano je, da “analitiËni hudiË” praviloma Ëepi v posamiËnih detajlih in da naj ne bi 

bilo lahko opaziti razlike med Varnostjo in varnostmi. Kljub temu je detajle mogoËe videti 

in sliπati predvsem v izjavah in staliπËih neke dnevne in dolgoroËnejπe politike dræavnih 

organov in posameznikov, in sicer na dokaj preprost naËin. Razlike med enim 

in drugim pristopom na podroËju varnosti, med pristopom, kjer sta dræavljanka in dræavljan 

na prvem mestu, dræava na drugem in obratno, so dejansko velikanske in radikalne, 

vidne pa na πtevilnih posameznostih in detajlih. Ali nekdo izhaja iz postavke varnosti, 

prijazne ne samo do dræave, paË pa tudi in predvsem do dræavljanke in dræavljana, 

v funkciji katerih Varnost dræave sploh obstaja, je pravzaprav videti z navadnim 

oËesom, ki ga premore vsaka posameznica in posameznik. V primeru politike, ki gradi 

na dræavni varnosti, prijazni do dræavljanov, so dræavljani sami tisto, za kar ji gre, in se 

tako tudi poËutijo, v drugem pa je dræavljan zgolj nekakπna uporabna surovina ali topovsko 

meso dræave/vlade, ki je postala sama sebi cilj in pot, dræavljan pa je zapostavljen, 

zapuπËen in natanËno tako se tudi poËuti. 

3. Dva paradoksa za sklep 

3.1. Paradoks o varnosti 

Pronatovci nam pravijo, da je v imenu Varnosti ‡ kajpada dojete strokovno in ne dræavljansko 

‡ na vsak naËin treba (od)iti v Nato. Lahko bi to razumeli tudi tako, kot da je Nato 

treba pripustiti k nam, kajti “pribliæevanje Natu” (ali pribliæevanje Evropi) je nemara navadna 

otroπka pravljica. 33 Kakorkoli æe, poloæaj ‡ vsaj tako se mi zdi ‡ bi po teh prona-

tovskih prepriËevanjih kazalo razumeti, kot da je Nato tisti, ki daje, zagotavlja, ponuja, 

skratka omogoËa ... Varnost. Nato je eno in isto kot Varnost. »e pustimo ob strani vpraπanje 

stroπkov in podobne nepomembne drobnarije, bi to pomenilo, da so pronatovci mnenja, da 

so po definiciji vedno bolj varni tisti, ki so “znotraj Nata”, ki so prekriti z “Natovim zaπËitnim 

πËitom” ... kot pa oni, ki Ëesa podobnega niso deleæni. PoslediËno bi to pomenilo tudi, da so 

ravno ZDA daleË najbolj varna dræava na svetu, kajti ZDA so pravo osrËje Nata. ©e veË, to bi 

tudi pomenilo, da sta ravno Washington in New York dve najbolj varni mesti na svetu, vsaj 

kar se tiËe varnosti, ki jo Nato ponuja, saj sta, kot reËeno, Varnost in Nato eno in isto. 

Toda Ëe bi bilo zares tako, kako bi potem bilo mogoËe, da se je sploh pripetilo nekaj 

takega, kot je bil 11. september 2001!? 

3.2. Paradoks o strahu 

Pronatovci nam pravijo, da je v imenu Varnosti ‡ kajpada dojete strokovno in ne dræavljansko 

‡ na vsak naËin treba (od)iti v Nato. »e ne zavoljo drugega pa vsaj zato, ker se nam 

v tem primeru ne bo treba bati razliËnih stahcev, ki v zadnjih letih kroæijo po zemeljski obli. 

Tako se, denimo, ne bo treba bati strahu pred antraksom, sploh pred bioloπkim, kemi- 

Ënimi ... oroæji. Ne bo se nam treba bati tudi jedrskega, pa πe konvencionalnega oroæja in 

πtevilnih drugih orodij povrhu. Sploh se nam ne bo treba bati. Ne bo se nam treba bati ne 

pravoslavcev in ne Judov, ne muslimanov in ne hindujcev ... Ne bo se nam treba bati Kurdov 

in tudi Romov ne, ne bo se nam treba bati beguncev in tudi πvercerjev ne ... Ne bo se 

nam treba bati ne rockerjev in ne punkerjev, nadrealistov, pa tudi nudistov ne ... Ne bo se 

nam treba bati niËesar, razen seveda Nata samega. Saj v Nato gremo zato, ker se ga ‡ najbolj 

‡ bojimo, mar ne?! 


131 

33 Kot da bi se mi “premikali”, skratka, pribliæevali, oni pa bi naj stali in Ëakali, da se mi “premaknemo”, “pribliæamo”. Kot da bi mi bili aktivni, 

dejavni, tisti, ki delujemo, oni pa zgolj ËakajoËi, o niËemer odloËujoËi, skratka pasivni. A to je kajpada lahko zgolj televizijska otroËarija, kajti Ëe je 

pri tem in takπnem “pribliæevanje Natu in Evropi” sploh kdo, ki je aktiven, to zagotovo nismo mi, ki se bojda pribliæujemo, torej premikamo. Naπa 

“aktivnost” je, kar se tega tiËe, kveËjemu v tem, da se aktivno pripuπËamo razπirjanju Nata in Evrope tudi Ëez nas, pa naj nam televizija πe tako 

skuπa dopovedati nasprotno.

Literatura 

Arendt, H. (1978): The Life of the Mind, One-volume edition, A Harvest Book, Orlando, Florida. 

Bilwet, (1999): Medijski arhiv, Koda, Ljubljana. 

Boyer, C. B. (1959): The History of the Calculus and its Conceptual Development (The Concepts of the Calculus), Dover Publications, Inc. 

Foucault, M. (1971): RijeËi i stvari, Arheologija humanistiËnih nauka (Les Mots et les Choses), Nolit, Beograd. 

Kant, I. (1995): Werke in sechs Baenden, Band 6, Der Streit der Facultaeten, Koenemann, Köln. 

KuzmaniÊ, T. (2002): Policija, mediji, UZI in WTC (antiglobalizem in terorizem). Svete krave, Mirovni inπtitut, Ljubljana. 

Meinecke, F. (1976): Die Idee der Staatsraeson in der neuren Geschichte, R. Oldenbourg München, Wien. 

Rochau, L. A. von (1972): Grundsaethe der Realpolitik, Ullstein Buch, Frankfurt/M. 

Schmitt, C. (1994): Tri razprave, KRT, Ljubljana. 


132 

ReciNeNato informacije na www.geocities.com/recinenato.html

“Kdo bo hlapec v Nato πtali?”

Demonstracije proti ”varnostni konferenci” v Münchnu, 1-3. februar 2002.

Joæe Mencinger * 

Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu 

»redna sloænost slovenske politike o vstopu v Nato spominja na Ëase druæbenopolitiËnega 

opredeljevanja za samoupravljanje in dohodkovne odnose ali proti njim. Takrat 

res πe nismo imeli strank, zato je bila sloænost politikov samoumevna. Odkar stranke 

imamo, pa je bila sloænost politikov o kakπni stvari zmeraj mnogo manjπa kot sloænost 

ljudstva o isti stvari. Pri Natu ni tako; o njegovi koristnosti dvomi precej veËji deleæ 

dræavljanov kot politikov. Morda bi zato veljalo vsaj razmisliti, ali ni morda prizadevanje 

politikov, da nas pripeljejo v Nato, kar najvaænejπi razlog za vse manjπe navduπenje 

ljudstva zanj. Morda tudi to, da minister preπteva Natu “sovraæne” Ëlanke ali 

da skupaj z vodilnim politikom opozicije ustanovi nekakπno civilno zdruæbo za varstvo 

Nata pred “sovraænimi” napadi neatlantsko naravnanih, ni najbolj koristno po- 

Ëetje. Kot tudi ne tako imenovana “javna razprava” v parlamentu, ki so se ji posmehovali 

celo diplomati iz dræav Ëlanic Nata. 

Pravzaprav me ne zanimajo argumenti proti Ëlanstvu v Natu, ampak le argumenti 

zanj. Doslej sem sliπal dva, ki se mi zdita sprejemljiva. Prvi pravi, da bo Ëlanstvo 

zmanjπalo nenehno sitnarjenje sosedov, predvsem Avstrijcev in Italijanov, drugi pa, da 

je le s Ëlanstvom mogoËe izprazniti preveliko prazno glavo slovenske vojske. Ali argumenta 

dræita, ne vem, sta pa edina, ki se mi zdita smiselna. Tisti, ki si prizadevajo prepriËati 

Slovence, da bi glasovali za vstop, Ëe bi jih vpraπali, tudi trdijo, kako je vklju- 

Ëitev cenejπa od nevkljuËitve. Pri tem je nekoliko nelogiËen le argument, da je Slovenija 

za JLA plaËevala mnogo veË, kot bi za lastno vojsko, saj naj bi bila skupna obram- 

135 

* Prof. dr. Joæe Mencinger je ekonomist in rektor Univerze v Ljubljani.

Joæe Mencinger Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu 

136 

ba, zaradi tistega, Ëemur pravimo ekonomija obsega, cenejπa od lastne. Po teh mnenjih 

naj bi Slovenija za JLA plaËevala kar milijardo dolarjev letno. Slednje sicer ne bo dræalo, 

saj takrat slovenski bruto domaËi produkt ni presegel desetih milijard dolarjev, od 

vseh pobranih davkov in prispevkov, ki so znaπali pribliæno 45 odstotkov bruto domaËega 

produkta, pa je πlo prek carin in polovice prometnega davka v zvezno blagajno 

pribliæno 15 odstotkov. To da 675 milijonov dolarjev za vse potrebe zvezne dræave skupaj. 

Kakorkoli, πtevilk o dobrobitih in stroπkih vkljuËevanja v Nato ne poznam, o cenah 

oroæja in njegovih koliËinah, kupljenih in prodanih, ne vem niË. Celo podatki o zadolæevanju 

Slovenije za nakupe oroæja so prikazani na naËin, ki sicer ni obiËajen pri prikazovanju 

gospodarskih odnosov s tujino. Morda gre pri prikazovanju za “vojno tajno” ali 

varanje tujih obveπËevalnih sluæb, morda pa le za varanje domaËih davkoplaËevalcev. 

Nekaj podobnega je vËasih poËela Jugoslavija s podatki o gospodarskih odnosih z Irakom, 

Iranom, Libijo in podobnimi dræavami. Z raËunanjem se je vsaj expost dalo ugotoviti, 

kolikπni so bili ti tokovi; tudi pri slovenskih se bo najbræ dalo. 

Morda pa se Ëlanstva v Natu kaæe lotiti z zelo enostavno ekonomsko razlago. Vzemimo, 

da je varstvo, ki ga Ëlanstvo nudi, dobrina, ki jo Slovenija æeli kupiti, natovska 

birokracija pa jo prodaja. Vzemimo πe, da je varstvo nekakπen deænik. VeËina ljudi 

ga kupi, da bi jih varoval pred deæjem oziroma pred napadi drugih dræav. Vendar celo 

vlada zagotavlja, da deænika proti deæju oziroma varstva pred vojaπkim napadom ne 

potrebujemo. Nikjer v sosedstvu ni videti dræave, ki bi nas napadla; Italija in Madæarska 

sta æe Ëlanici Nata, Avstrija je nevtralna, a razmiπlja o Ëlanstvu, Hrvaπka pa bi 

to tudi rada postala. Tako bi bili, Ëe malo poËakamo, obkroæeni s samimi Ëlanicami, ki 

nas najbræ ne bi napadle. Da bi nas napadla katerakoli druga dræava kar prek sosednjih, 

se zdi πe manj verjetno. Ostajajo teroristi in zgodbe o antraksu ter kemiËnem in 

bioloπkem oroæju, ki naj bi ga imeli. Najbræ pa ni sporno, da se nevarnost, da nas napadejo 

teroristi, s Ëlanstvom poveËa, ne pa zmanjπa. 11. september je dovolj trden dokaz 

za preprosto ugotovitev, da tudi najmodernejπi obrambni deænik ne more niko-

gar obvarovati pred samomorilskimi teroristi, ki so jim za napade v ZDA oËitno zadoπËali 

kar noæi in πkarjice. 

Deænik, ki ga ne potrebujemo in ki nevarnost, da se zmoËimo, celo poveËuje, oËitno 

kupujemo zaradi neËesa drugega. Zdi se, da gre za prestiæ, ki naj bi ga prinaπal. 

Imajo ga nekateri spodobni sosedje na Zahodu, nimajo ga nekateri manj spodobni na 

Vzhodu, zdaj pa naj bi ga kupila celo zelo nespodobna Romunija. Torej ga moramo 

kupiti tudi mi, pa naj stane, kolikor paË stane. To ni niË nenavadnega. V ekonomiki 

poznamo tudi takπne dobrine in takπno izvedeno povpraπevanje po njih. Pri nakupu 

dragega avtomobila je stvar povsem podobna; z dragim avtom kupujemo predvsem 

prestiæ, ki mu pripada. Ponavadi ima takπno izvedeno povpraπevanje neobiËajne lastnosti. 

Krivulja povpraπevanja je obrnjena narobe; viπja je cena dobrine, veË smo je 

pripravljeni kupiti. 

Do prestiæa, ki naj bi ga prinaπalo Ëlanstvo v Natu, mi sicer ni preveË. Ne zdi se mi 

prav velik, a prestiæ je stvar, ki je ni lahko kvantificirati. To kaæejo tudi povsem spodobne 

dræave, ki niso Ëlanice Nata, in enako spodobne, ki so Ëlanice. Vseeno ne razumem, 

zakaj se trudimo sebi in natovski birokraciji dokazovati, da priznavamo iste vrednote 

in da izpolnjujemo njihovih pet kriterijev za Ëlanstvo: demokratiËnost, spoπtovanje 

Ëlovekovih pravic, prijateljstvo s sosedi in spoπtovanje meja, laiËnost ministra za obrambo 

in preglednost vojaπkega proraËuna. Kot da bi jim bilo res kaj do tega. Vzemimo 

TurËijo, uglednega in dolgoletnega Ëlana te druπËine, ki najbræ ne sodi med najbolj demokratiËne 

dræave na svetu. Kako malo ji je do Ëlovekovih pravic, kaæejo mnoæiËni poboji 

Kurdov, ki se vsaj enako upraviËeno, kot smo se Slovenci, borijo za samostojnost 

in πe veË ‡ za Ëloveka vredno æivljenje, za kar se nam ni bilo treba. Kako malo ji je do 

mirnih meja, ne kaæejo le problemi z GrËijo, prav tako Ëlanico Nata, ampak πe bolj to, 

da je turπka vojska Kurde z enako ihto pobijala tudi na iraπki strani meje. Res je to po- 

Ëela s tihim pristankom iraπkih oblasti, a πe bolj z blagoslovom ZDA, ki z letali nadzorujejo 

severni del iraπkega ozemlja. Res pa ne vem, ali je turπki vojni minister laik, kot 


137


138 

je naπ minister za obrambo, pa tudi ne, kako pregleden je njihov vojaπki proraËun. Tudi 

Ëudna “sveta vojna” ZDA v Afganistanu ter “kolateralna πkoda”, ki jo sestavljajo pobiti 

otroci, æenske in mnoæice drugih reveæev, ne veËajo natovskega prestiæa. 

Tudi pri razumevanju, Ëemu se Nato po propadu Sovjetske zveze sploh πe πiri, imam 

nekaj teæav. Razlago spet nudi tako imenovana institucionalna ekonomika, ki odgovarja 

na to vpraπanje in tudi na vpraπanje, zakaj nobena od dræav Ëlanic iz Nata ne izstopi. 

Stvar je spet povsem podobna nekdanji JLA. Potrebovala jo je pravzaprav le vojaπka 

hierarhija in seveda vsi, ki so tako ali drugaËe æiveli od nje in ki brez nje ne bi bili mogli 

najti druge zaposlitve. Zato je povsem razumljivo, da je bila jugoslovanska vojaπka hierarhija 

najbolj proti osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije. Tudi vojaπki hierarhiji 

Nata najbræ ni do tega, da bi izgubili sovraænike; z njimi bi izgubili tudi donosne 

sluæbe. Res pa je tudi, da je bilo tudi v britanskem ministrstvu za kolonije najveË uradnikov 

takrat, ko je Velika Britanija izgubila vse kolonije. 

Vrnimo se k enostavni ekonomiki. Na ponudbeno stran. »e teæko razumem, zakaj 

deænik æelimo kupiti, Ëeprav ga ne potrebujemo, πe mnogo manj razumem, zakaj nam 

ga doslej niso hoteli prodati. Razlago spet ponuja enostavna ekonomika izvedene ponudbe 

in monopola. Prodaja varstva prinaπa prodajo drugih dobrin; takπna dobrina bi 

moglo biti staro in novo oroæje. Ponudnik je monopolist, ki z normami o usklajenosti 

oroæja izloËi potencialno konkurenco, z razdelitvijo trga na bolj ali manj spodobne kupce 

(kandidate za Ëlanstvo) pa mu enako dobrino uspe prodati po zelo razliËnih cenah. 

Za tiste, pri katerih je povpraπevanje po deæniku togo oziroma pripravljenost plaËati za 

vstop velika, je deænik draæji, za tiste, pri katerih je cenovna elastiËnost povpraπevanja 

visoka oziroma pripravljenost za vstop plaËati malo, pa je deænik cenejπi. Tako ga monopolist 

vsakomur proda po ceni, pri kateri je Ëisti izkupiËek od prodaje najveËji, najveËji 

pa je potem tudi skupni izkupiËek. 

Zakaj torej Nato deænika ni æe prej prodal Sloveniji, ki je bila zanj pripravljena in 

tudi sposobna plaËati veliko veË kot na primer Romunija. Morda so prodajalci menili,

da bo Slovenija v drugem krogu za deænik pripravljena plaËati πe veË, kot bi bila v prvem. 

Vsaj nenehno moledovanje vlade in njena potrtost, ker so nas prviË zavrnili, sta 

bila prodajalcu znamenje, da je naπel kupca, ki deænika ne potrebuje za obrambo pred 

deæjem, ampak ga rabi, ker se ga spodobi imeti. Za prestiæ torej. V tem primeru nenehno 

poniæujoËe moledovanje za Ëlanstvo njegovo ceno πe dviguje. UËinek neutrudnih 

prizadevanj je tudi tu navzkriæ z æeljami podobno kot pri neutrudnem prepri- 

Ëevanju ljudstva o koristnosti Ëlanstva. 

Najbræ ta kratki sestavek ne bo ogrozil slovenskih nacionalnih interesov oziroma 

oviral slovenske vlade pri vstopanju v evroatlantske povezave, stran od komunizma 

in Balkana. Je samo reakcija na neutrudna prizadevanja, ki dvakrat πkodujejo. »e pa 

bi jih ogrozil, tako kot drugih nekaj sto Natu “sovraænih” sestavkov na spisku MZZ, 

ne bom æalosten. 


139

Televizijski posnetek : pozdrav Ëastne Ëete slovenske vojske ob sreËanju Busha in Putina, letaliπËe Brnik, 16. junij 2001.

Milan Gorjanc * 

Nato in vojaπka obramba Slovenije 

1. Vojaπko ogroæanje in obramba Slovenije 

Razprava o vojaπki obrambi Slovenije zahteva tudi razpravo o morebitni vojaπki 

ogroæenosti Slovenije. Æal naπi obrambni strategi ne dajejo v javnost ocen o morebitnem 

vojaπkem posegu katere sosednjih ali drugih dræav proti samostojni Sloveniji. Po 

padcu berlinskega zidu in razpadu Varπavskega pakta ter zruπenju socializma v nekdanji 

Jugoslaviji ozemlje Slovenije ni veË tako zanimivo za nobeno morebitno koalicijo 

veË dræav, ki bi se odloËile za osvajanje novih obmoËij oziroma za spremembo politiËne 

in druæbene ureditve, kot je to bilo v Ëasu hladne vojne. Takrat sta Slovenijo 

ogroæala Vzhod ali Varπavski pakt, saj so bile sovjetske in madæarske enote oddaljene 

komaj 60 km od slovenske meje, ter Zahod oziroma Nato pakt, katerega italijanske 

enote so bile dobesedno na meji. Obema velikima vojaπkima koalicijama je bil temeljni 

vojaπki cilj zagotoviti ugodne razmere za nadaljevanje ofenzivne operacije oziroma 

organizacijo uËinkovite obrambe zunaj ozemlja katere od Ëlanic koalicije. Te 

ugodne razmere pa je imela samo Slovenija z dokaj teæko prehodnim ozemljem ter 

hkrati najniæjim in najπirπim prehodom v gorski verigi Alp in Dinare ‡ s Postojnskimi 

vrati. Oba bloka sta teæila zgolj k prehodu prek ozemlja Slovenije ali v Padsko ali v Panonsko 

niæino. Toda oboji so imeli v svojih naËrtih tudi preventivni vdor v Slovenijo 

πe pred globalnim spopadom obeh blokov, da bi s tem zagotovili ugodne razmere za 

obrambo na pomoæni smeri v primeru strateπke ofenzive na osrednjem evropskem 

vojskovaliπËu. Oboji so naËrtovali tudi uporabo taktiËnega jedrskega oroæja na naπih 

141 

* Milan Gorjanc je upokojeni vojaπki strateg. Predaval je na Vojaπki akademiji v Sarajevu ter Centru vojaπkih πol v Ljubljani, na generalπtabnem 

teËaju in na Fakulteti za druæbene vede v okviru dodiplomskega ter specialistiËnega πtudija.

Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 

142 

tleh. Italijani so celo v svojo ustavo zapisali, da ne bodo uporabljali taktiËnega oroæja 

na svojih tleh, se pravi, da bi ga uporabljali zgolj zunaj svojih meja. Toda takratna njihova 

letala in taktiËne rakete lance niso mogli doseËi madæarskega ozemlja z ozemlja 

Italije, torej bi jedrske bombe padale po Sloveniji. Takrat je tako ni bilo πkoda, saj 

je bila komunistiËna. Slovenija je bila v obdobju hladne vojne izjemno ogroæena, celo 

obËutno bolj kot drugi deli takratne skupne dræave. Kljub temu ni iskala poti zunaj 

meja skupne dræave in si ni zagotovila veËje varnosti v sestavi Nata, kamor je po kulturni 

in gospodarski ravni sodila ter emotivno æelela. 

Danes po davno konËani hladni vojni, po temeljitem razpadu komunizma in njegove 

vojaπke organizacije Varπavskega pakta dejansko ni veË realne nevarnosti za morebitno 

vojaπko ogroæanje Slovenije. Nobena sosednjih dræav svojih interesov do Slovenije ne 

namerava udejanjati z oroæjem. Ali ti interesi niso tako pomembni, da bi se zanje veljalo 

pretepati, ali pa to lahko doseæe s politiËnim pritiskom in vojsko v ozadju. Mar se to 

pred leti ni æe zgodilo? Ob pritiskih takratne italijanske politike za reπitev optantskega 

vpraπanja so na mejo poslali tudi 160 vojakov, ki naj bi pomagali carinikom pri prepre- 

Ëevanju tihotapljenja oroæja, ter v stanje pripravljenosti postavili πe veË vojakov ob naπi 

meji. Posledica tega je bila, da smo zelo hitro in poniæno spremenili naπo ustavo v korist 

Italijanov. Hrvaπka zaradi meje na morju ali pa cestnih koridorjev prav gotovo ne bo 

poslala gardistov nad Slovenijo, ker zadevo lahko reπi s pritiski Evrope, ki je zainteresirana 

za prometne povezave z Balkanom prek Slovenije. Madæarska nima nobenih apetitov 

po slovenskem ozemlju, Ëeprav je pred leti znameniti nacionalist Csurka govoril o 

mejah Madæarske pred 1918, ko je bilo Prekmurje pod vladavino Peπte. Madæari niso kaj 

prida zainteresirani tudi za prometne povezave z Italijo prek Slovenije, bolj jih zanima 

reπko pristaniπËe in dostop do Jadranskega morja prek Hrvaπke, saj je bilo reπko pristaniπËe 

po avstrijsko-ogrski nagodbi neposredno pod upravo Peπte. Avstrijci so nevtralni 

in v Evropski uniji ter nimajo ozemeljskih pretenzij proti Sloveniji. S politiËnimi pritiski 

bodo dosegli prav vse in ne bo treba uporabljati vojske. Druge dræave, ki ne mejijo

neposredno na Slovenijo, ne morejo uËinkovito ogroæati Slovenije in njenih prebivalcev, 

saj ima ustrezno oroæje poleg vodilnih dræav Nata samo πe Rusija. Sloveniji v doglednem 

Ëasu do bistvene spremembe razmerja sil in ideoloπke polarizacije v Evropi ne 

grozi vojaπka agresija. Moæna je zgolj groænja morebitne uporabe vojske in oroæja v obliki 

pritiskov za politiËne reπitve posameznih interesov nekaterih dræav. 

Slovenija ni neposredno vojaπko ogroæena, zato ne dræi temeljni argument zagovornikov 

Nata, da bi si z vstopom pridobili bistveno veËjo varnost pred vojaπkim posegom 

morebitnega nenatovskega nasprotnika. 

2. Skupna natovska obramba Slovenije 

Famozni 5. Ëlen pogodbe Nato zavezniπtva zagotavlja sodelovanje vseh Ëlanic v obrambi 

ene ali veË napadenih Ëlanic, Ëe bi jih napadla katera neËlanic Nata ali njihovo 

zavezniπtvo. Ta primer se je v veË kot pol stoletja Nata zgodil prviË lansko leto ob teroristiËnem 

napadu na WTC in Pentagon. Teroristi so neposredno ogrozili ZDA in 

prizadejali mnoge Ëloveπke ærtve ter gmotno πkodo. Svet se je zgrozil in prva reakcija 

najbliæjih zaveznic ZDA je bila priËakovana in upraviËena. Toda zaveznice so se kaj 

hitro ohladile, ko je πlo za vojaπki poseg v Afganistanu, kjer mnoge nimajo svojih neposrednih 

interesov. Samo Angleæi so neposredno sodelovali v posegu z letali in komandosi 

z nekaj veË kot 1700 moæmi ter KanadËani s pribliæno 500 vojaki lahke pehote, 

nekaj transportnimi letali in bojnimi ladjami. Druge Ëlanice pa so vkljuËene v 

program ISAF (mednarodne sile za varnostno pomoË), ki ne sodelujejo neposredno v 

boju s talibani. Razlog temu je v doloËeni zadræanosti, ker niso same neposredno ogroæene, 

pa tudi v bojazni, da ne bi same postale ærtve morebitnega maπËevanja teroristov, 

saj je Evropa bistveno bolj ranljiva kot ZDA. Na drugi strani pa tudi ZDA bolj 

ustreza, da se znesejo nad Afganistanom brez udeleæbe drugih Ëlanic, ker bi takoj morali 

oblikovati skupno operativno poveljstvo, ki pa ne bi veË tako enotno izvajalo staliπËa 

Busheve politike in Pentagonovih naËrtov. 


143


144 

V pol stoletja Nata se je v posameznih Ëlanicah zgodilo nekaj teroristiËnih dejanj, 

v kar pa Nato nikoli ni posegal, nekatere dræave so celo umaknile podporo, kaj πele 

da bi vojaπko podprle ogroæene dræave. Primer za to je delovanje teroristiËne organizacije 

OAS v Franciji v Ëasu vojne z Alæirijo. Ta vojna je zelo zmanjπala moË in ugled 

Francije kot velesile, kar je takrat bilo v interesu predvsem ZDA. Ker naj bi bila v tistem 

Ëasu najveËji sovraænik Zahoda in Nata Sovjetska zveza in Varπavski pakt, bi bilo 

veË kot koristno za Nato, da Francija Ëimprej konËa vojno v Alæiriji in likvidira teroriste 

v lastnih vrstah in znotraj vojske. To bi bila moËna opora Nata v primeru napada 

z Vzhoda. Tudi ob zelo odmevnem teroristiËnem dejanju Palestincev v NemËiji na 

olimpijskih igrah 1972 se Nato ni vznemiril in oblikoval vojaπke koalicije, marveË je 

to zadevo reπila nemπka policija sama. 

»e bi katera nenatovskih dræav napadla Slovenijo, bi po 5. Ëlenu Washingtonske 

pogodbe morale vse Ëlanice sodelovati v njeni obrambi s svojimi vojaki in svojo oboroæeno 

silo. Ali bi se to res zgodilo? Moæno je, ni pa obvezno. VeËina Ëlanic Nata bi se 

odzvala simboliËno z nekaj svetovalci ali opazovalci. »e bi Slovenijo napadla sosednja 

Hrvaπka ali prek nje kaka manjπa dræava, bi veËina dræav na oboroæeni poseg gledala 

z vidika lokalnega spopada, ki ga je treba reπevati s politiËnimi sredstvi. To pa 

pomeni najprej prekinitev ognja na doseæeni bojni Ërti nekaj deset kilometrov v notranjosti 

Slovenije in nato pogajanja med sprtima stranema ob mentorstvu Nata oziroma 

ZDA in Italije, ki imata neposredni interes na tem obmoËju. Najmanj, kar bi ta 

pogajanja prinesla, pa bi bili malenkostni popravki meje ali zadovoljitev kakih drugih 

politiËnih interesov v naπo πkodo. Prav gotovo dræava napadalka ne bi izvedla vojaπke 

akcije brez privolitve ali obljub tajnih obveπËevalnih sluæb vodilnih dræav v svetu. 

Lahko se zgodi, da bi vodilna dræava v svetu in v Natu imela veËji interes v dræavi 

napadalki kot pa v Sloveniji. Tak interes je lahko vrnitev premoæenja 300.000 optantom 

na Hrvaπkem ali uporaba pristaniπË na Jadranu za baze vojaπkega ladjevja. Slovenija 

naj bi bila enakopraven partner v Natu, toda dejansko bo povsem podrejena

interesom velikih in najveËjega v Natu. Tudi druge Ëlanice Nata ne bodo izpostavile 

svojega poloæaja v Natu v prid majhni Sloveniji. 

»e bi kaka veËja dræava ali koalicija nenatovskih dræav napadla Slovenijo, ta napad 

ne bi priπel samo prek meje s Hrvaπko, ampak tudi prek Madæarske. Noben napadalec 

ne bi pustil tako odprtega boka in bi najprej zavzel Madæarsko. Nekatere bliænje dræave 

Nata bi priskoËile na pomoË ogroæeni Madæarski in Sloveniji. Slovenija bi morala 

napotiti svoje vojake na Madæarsko. To bi sicer bilo dobro, saj bi se bojevali zunaj Slovenije 

za obrambo Slovenije, toda branilec se najbolje bojuje doma ob domaËi hiπi. 

Zastavlja se resno vpraπanje, kako bi se slovenski fantje bojevali nekje ob Donavi ali 

celo v Karpatih, ko pa izkuπnje iz vojne za osamosvojitev potrjujejo ravno nasprotno, 

saj so nekateri fantje iz Gorenjske zelo negodovali, ko so jih napotili na ©tajersko. Profesionalni 

vojaki bi odπli po ukazu, toda nadomestili jih ne bi novi, pa tudi prostovoljna 

rezerva bi bila vpraπljiva. Toda vpoklicana sploπna rezerva bi bila uËinkovita samo 

na domaËem ozemlju. »e Natu napadalca ne bi uspelo zaustaviti na Madæarskem, bi 

ga poskusil v Sloveniji ali Avstriji. Verjetno bi napadalec spoπtoval avstrijsko nevtralnost 

in bi se ji izognil ter tako usmeril glavne sile prek Slovenije. Na pomoË nam bi 

priπli Italijani in AmeriËani z letali, mogoËe se ©panci in Portugalci. Dosedanje vaje 

Nata na juænoevropskem vojskovaliπËu potrjujejo takπno sestavo Natovih interventnih 

sil na obmoËju Slovenije in Balkana. Italijani bi poslali najveË pehote in obrambo 

bi najverjetneje organizirali na Savi, da bi nasprotnika zadræali na Postojnskih vratih, 

kar se preveË podrobno ujema z nekdanjo mejo med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo. 1 

Najmanj nekaj mesecev, Ëe ne veË let, bi trajal umik napadalËevih sil iz Slovenije in v 

tem Ëasu bi se bistveno spremenile populacijske in sploπne druæbene razmere na “svobodnem” 

ozemlju, kjer bi imela dejansko oblast zavezniπka italijanska vojska. Na oku- 


145 

1 Pred dvema letoma je dr. Bebler organiziral razpravo o morebitni vojaπki ogroæenosti Slovenije v slovenskem parlamentu in v razpravi je starosta 

slovenske diplomacije ter dolgoletni veleposlanik Jugoslavije in Slovenije v Rimu dr. Marko Kosin opozoril, da italijanski generali πe vedno sanjajo 

o meji na Sneæniku.


146 

piranem obmoËju pa bi napadalec skuπal pridobiti ËimveË Slovencev za svoje ideje, 

kar nam je æe znano iz naπe polpretekle zgodovine. Najmanj, kar bi se nam utegnilo 

zgoditi, bi bilo, da bi bili spet podeljeni v enotni dræavi. Lahko pa bi morali usluge pla- 

Ëati z nekaj malega ozemlja, ki bi sicer tako ali tako ostalo v skupnosti EU ali Nata. 

Opazovalec s strani bo te trditve vzel kot iz trte zvite, toda dejstva iz polpreteklega obdobja 

jih potrjujejo. Mar se niso Italijani sredi vojne z nacizmom in faπizmom obrnili 

in postali za Titove partizane Ëez noË iz sovraænika zavezniki? Za to so dobili Trst in 

BeneËijo, in Ëe ne bi bilo nekih drugih zaveznikov, bi dobili verjetno πe veË, saj sta 

ameriπka in angleπka razmejitvena Ërta segli precej globoko v slovensko ozemlje. Spet 

bodo kritiki porekli, Ëeπ da smo bili komunisti. Kraljevina Srbija je bila prva ærtev avstro-nemπkega 

imperializma in je prispevala glede na prebivalstvo najveËji deleæ v prvi 

svetovni vojni, toda zavezniki so prepustili Italijanom velik del Slovenije, Ëeprav smo 

se precej pred tem skupaj s Hrvati izrekli, da pripadamo Jugoslaviji. Eno je nesporno, 

AmeriËani oziroma Nato prav gotovo ne bodo podprli slovenskih interesov proti italijanskim, 

kompromis pa bo vedno v πkodo Sloveniji. 

Trditve o vodilni vlogi Italijanov na obmoËju Slovenije in nekdanje Jugoslavije niso 

povsem brez argumentov. Takoj po osamosvojitvi je bila Slovenija precej pod vplivom 

NemËije (tudi s posredovanjem Avstrije), saj so bili nekateri politiki pogosto na 

obisku v Bonnu, nekateri so bili na krajπih teËajih pri ustreznih sluæbah v NemËiji, 

druge so nam spet poslali, tretji so dobili v dar rumene jopiËe. Vse to ni bilo vπeË Italijanom 

in zaËela se je gonja proti Sloveniji, njen zaËetek je bil v ponudbi italijanskega 

predsednika Cossige za posredovanje med JLA in Slovenijo pri odvozu tankov iz Slovenije 

prek Italije, kulminacija pa v zahtevi po vraËilu imetja optantom ter spremembi 

Osimskih sporazumov. Dejanski rezultat je bila sprememba slovenske ustave. Pri 

prvem glasovanju za sprejem Slovenije v Nato je bila samo NemËija proti, podprla pa 

nas je Italija. Zveni povsem absurdno. Nemci so izsilili naπe mednarodno priznanje in 

nam obljubljali takojπen sprejem v EU in Nato po odhodu iz Jugoslavije, Italija je bila

za ohranitev Jugoslavije. Tri leta kasneje nas Italija predlaga za Nato, NemËija pa s 

svojim NE zapre vrata. Danes so naπe enote v sestavi Sforja v BiH pod neposrednim 

italijanskim poveljstvom. Oblikovali smo skupno brigado, Ëeprav πe nismo v Natu, in 

s tem omogoËili italijanski vojski nemoten prehod prek naπega ozemlja proti Madæarski 

in na Balkan. Italijani se pojavljajo med najresnejπimi kupci naπih podjetij in bank, 

to isto poËnejo na Hrvaπkem in v Srbiji. Na vajah Partnerstva za mir na obmoËju Balkana 

in vzhodnega Sredozemlja so poleg AmeriËanov prisotni tudi italijanski vojaki, 

kot je to bilo v vaji CAE na obmoËju Dolenjske. 

Za Slovenijo ni sprejemljiva regionalizacija Nata, ko so posamezna obmoËja porazdeljena 

med vodilnimi partnerji in ti dosledno spoπtujejo te delitve in se ne æelijo 

vpletati v “tuja” obmoËja. Zelo malo je verjetno, da bi πla kaka vodilnih dræav Nata v 

spor z drugo vodilno dræavo v interesu neke majhne Slovenije. »e bi pa do tega le priπlo, 

bodo verjetno pridobili koncesije na drugem obmoËju. 2 Tako je bil pretirani interes 

Kohlove NemËije na Balkanu v zaËetku devetdesetih let v nasprotju z delitvijo 

sveta med velike in neskladen z interesi Italije, nakar so se Nemci umaknili s tega obmoËja, 

za nagrado pa pridobili sprejem Poljske, »eπke in Madæarske v Nato ter dokajπen 

vpliv na baltiπke dræave. 

Skupna obramba na slovenskih tleh bo samo v πkodo Slovenije. Prav tako za slovenske 

fante ni sprejemljivo bojevanje v obrambi kake druge dræave, pa Ëeprav samo 

sosednje Madæarske. 

©e posebej pa bi bilo sporno angaæiranje slovenske vojske daleË stran od domovine 

v napadu na kako drugo nenatovsko dræavo, ki ogroæa eno ali vodilno dræavo Nata. 


147 

2 Rusi se niso strinjali z bombardiranjem Srbije in premier Primakov se je dve uri pred spustom na washingtonsko letaliπËe obrnil ter vrnil v 

Moskvo. Najverjetneje zato, ker so ga Ëakala trda pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom, Ëeprav je bilo videti, da se je solidariziral z 

MiloπeviÊem. Po dveh dneh je priletel direktor MDS in prinesel 5,8 milijarde dolarjev novih kreditov brez pogajanj. Kasneje je tudi posrednik 

»ernomirdin prisilil MiloπeviÊa, da sprejme kapitulacijo. Usluga je bila plaËana z veË kot 15 milijardami dolarjev kreditov.


148 

3. Sodelovanje v obrambi napadene Ëlanice 

»lanstvo v Natu zahteva tudi sodelovanje pri obrambi katerekoli od napadenih 

dræav Ëlanic. Takega primera v veË kot pol stoletja Nata πe ni bilo. Sodelovanje je bilo 

samo v navidezni oziroma deklarativni obrambi, dejansko pa je to bil napad na neko 

drugo suvereno nenatovsko dræavo, ki naj bi ogroæala Ëlovekove pravice oziroma 

podpirala teroriste. To se je zgodilo v zadnjih treh letih, ko je Nato najprej napadel 

Srbijo in lansko leto πe Afganistan. Napad na Irak leta 1991 je bil dejansko svetovna 

koalicija pod navideznim upravljanjem OZN in s popolnim soglasjem Rusov, ki so 

takrat krvavo potrebovali dolarje. Medtem ko so napadu na Srbijo Rusi nasprotovali 

in so AmeriËani obπli Varnostni svet OZN ter je to dejansko bila napadalna vojna proti 

delu dræave, katere predsednik in vojska naj bi krπila Ëlovekove pravice. Prav gotovo 

so AmeriËani in Nato imeli dovolj drugih vzvodov, da zmehËajo MiloπeviÊa, πe posebej 

Ëe bi zaustavili Albance, tako kot so jih leta 2001 v Makedoniji. Nato je æelel po 

diktatu ZDA pokazati svetu, da lahko sam upravlja z njim, mimo Organizacije zdruæenih 

narodov in mimo Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje. Ameriπka 

administracija in Pentagon najavljata nove vojne proti teroristom in novim dræavam, 

celo z jedrskim oroæjem grozita, kar generali ne poËno æe dobrih dvajset let. 

V takih razmerah, ko nasprotniki sami po sebi ne pomenijo nevarnosti za Slovenijo 

in njeno okolje, saj napadajo samo ZDA in pri tem ne grozijo drugim vodilnim kapitalistiËnim 

dræavam, se zastavlja vraπanje o upraviËenosti sodelovanja v posegih proti 

tem dræavam, saj so ærtve zgolj civilisti in najveËkrat nedolæni oboroæenci, ki jih je za 

Zahod nezaæeleni reæim vtaknil v nekakπno uniformo in v roke porinil puπko. Dejanski 

krivci pa se v najslabπem primeru znajdejo na nekakπnem sodiπËu, kjer se, milo 

reËeno, norËujejo iz zmagovalcev. 

Sicer Nato (AmeriËani) v dosedanjih akcijah ni zahteval sodelovanja vojakov drugih 

Ëlanic v vojaπkih pohodih proti tem dræavam, toda ko bodo zaπli v teæave, kot so, 

denimo, v Koreji ali Vietnamu, lahko priËakujejo povabilo tudi druge Ëlanice. Dejstvo

pa je, da se vojaki Ëlanic Nata angaæirajo v mirovnih operacijah, medtem ko so vojaki 

drugih dræav prisotni zgolj simboliËno kot okrasek. Trenutno so vojaki Slovenske 

vojske angaæirani pri specialistiËnih nalogah vojaπke policije, sanitetne oskrbe pripadnikov 

mirovnih enot, prevoza pomembnih osebnosti s helikopterji ter opazovalcev. 

Kaj bo poËelo novih 120 slovenskih fantov in deklet v BiH, pa bomo πe videli. 

In kakπno vlogo so nam namenili AmeriËani v sestavi skupnih interventnih sil? Zelo 

zgovorni so analiza in predlogi ameriπkega generala Garetta, ki je lani ocenjeval Slovensko 

vojsko. Med drugim je predlagal, naj tanke damo v garaæe in jih konzerviramo, kar 

pomeni, da ne bomo usposabljali ne nabornikov ne profesionalcev. Ko pa bodo tanki zastareli, 

jih bomo poslali po njihovi æelji ali æelji Nata na Jesenice v visoke peËi kot staro æelezo. 

Tudi letala nam odsvetujejo, kar imajo povsem prav. Niso jim povπeËi naπe æelje po 

uËinkovitejπi zraËni obrambi. Vneto pa zagovarjajo naπe sposobnosti za bojevanje v gorstvu 

in gozdovih. Pri tem pa imajo v mislih veË razlogov. Predvsem vedo za naπo samovπeËnost 

zaradi plezanja nekaj preizkuπenih alpinistov v vojaπki uniformi v ostenju v bliæini 

Bohinjske Bele, kar kaæemo vsem vojaπkim delegacijam kot vrhunec bojne usposobljenosti. 

Ameriπki vojaki so zelo razvajeni in neizurjeni za dolgotrajno bivanje in bojevanje 

v gorskih obmoËjih pozimi in tam, kamor jih ni mogoËe pripeljati s helikopterji, pa bi to 

nalogo lahko prevzeli korajæni Gorenjci. V Natu velja italijanska vojska za najbolje izurjeno 

za bojevanje v gorah in se bodo torej slovenski pehotniki zlahka vklopili v alpinske enote 

in postali juriπni odredi namesto juænotirolskih Nemcev, ki tega ne bi radi veË poËeli. 

Skratka, Nato nam bo namenil drugorazredno vlogo pomoænih sil brez moænosti odloËanja 

in poveljevanja, kar smo videli na vaji CAE, ko je naπ predstavnik v skupnem poveljstvu 

LipiË podpisoval naroËilnice, saj je logistika dejansko bila v rokah Italijanov. Nato bi lahko 

bolj upoπteval Slovensko vojsko in dodelil slovenskemu generalu vsaj vlogo formalnega 

namestnika. V teæjih razmerah, ko letalstvo in nebeπka konjenica (pehota s helikopterji) ne 

bosta mogli opraviti z nekakπnimi bosimi teroristi, bo prav priπla slovenska gorska pehota 

kot “kanonenfuter” pod poveljstvom italijanskih generalov s klobuki in petelinjim perjem. 


149


150 

4. Bojevanje proti teroristom 

Tudi zagovorniki Nata æe priznavajo, da Slovenija ni neposredno vojaπko ogroæena, 

da jo lahko ogroæajo predvsem teroristi. Kateri teroristi bi pa nas danes lahko ogroæali? 

Pri nas æivi veË deset tisoË muslimanov, ki imajo veËino pravic staroselcev ‡ Slovencev 

po rodu. KomunistiËne oblasti jim sicer dve desetletji niso dovolile zgraditi moπeje, hkrati 

pa tudi graditev cerkva niso dovoljevale. Nove demokratiËne oblasti so najprej zaËele 

obnavljati in graditi nove katoliπke cerkve, moπeja pa naj bi Ëakala veË kot desetletje; bila 

je skoraj pred zaËetkom gradnje, pa so se oblastniki skujali zaradi 11. septembra in AmeriËanov, 

ki v vseh muslimanih vidijo potencialne teroriste. Zaradi tega nas ne bodo napadli 

nekakπni muslimanski skrajneæi. Pred tem nas varujejo tudi dobri odnosi z BiH in 

podpora Albancem na Kosovu. Z mnogimi islamskimi dræavami imamo dobre odnose πe 

iz Ëasov neuvrπËenosti, ko je bil sedanji slovenski premier poslednji predsednik gibanja 

neuvrπËenih. Razvite imamo tudi gospodarske stike z dræavami, ki naj bi podpirale islamske 

skrajneæe. V tem kontekstu gre iskati tudi prepoved izvoza Fotoninih namerjalnih 

naprav v Iran leta 1994 ter sedanjega izvoza topovskih cevi v Sirijo. Ve se, da za tema 

prepovedma stojijo AmeriËani, ki nas tako potiskajo teroristom naproti. Drugih teroristov 

se ni bati. Teroriste namreË vedno poπlje neka dræava ali politiËna oziroma ideoloπka 

skupina, najveËkrat pa tajne sluæbe. 

Morebitni vstop v Nato objektivno poveËuje moænost teroristiËnega delovanja v 

Sloveniji. TeroristiËno dejanje v eni od Ëlanic bi bilo skoraj prav tako odmevno kot na 

ozemlju vodilne Ëlanice, pa Ëe je πe tako majhna. Vstop teroristov v Slovenijo je bistveno 

laæji kot pa v ZDA ali Veliko Britanijo. Ilegalni prestopi meje dan za dnem potrjujejo, 

da je moæno prinesti v Slovenijo eksploziv ali druga diverzijska sredstva, izvesti 

diverzijo, prizadejati Ëloveπke ærtve in gmotno πkodo in se tudi nemoteno umakniti v 

enem samem dnevu. Prav gotovo ni moæna tako spektakularna akcija, kot je bil 11. 

september, bi pa za nas tudi nekaj deset mrtvih bil hud udarec. UpraviËen je dvom, 

ali bi ob morebitnem teroristiËnem napadu na Slovenijo skoËil na noge ves Nato in

maπËeval naπe nedolæne ærtve. Nam bi preostalo to, da polovimo storilce in jih praviËno 

obsodimo na najveË 30 let jeËe. Nato bi k nam napotil celo kopico svetovalcev 

in opazovalcev, mogoËe πe kako skupino izurjenih protiteroistiËnih bojevnikov, ki pa 

ne bi bili pod poveljstvom naπih πtabov, policijskih ali vojaπkih. 

ProtiteroristiËni boj naËeloma vodijo specializirane policijske sile in priprave na teroristiËna 

dejanja odkrivajo specializirane obveπËevalne sluæbe, kar je v naπem primeru 

SOVA in ne OVS. Vojska se v protiteroristiËnih akcijah angaæira v prevenciji, ko 

nadzira dræavno mejo in prepreËuje ilegalne prehode, ter v pregonu, blokadi in zapori 

obkoljenih teroristiËnih skupin, neposredno likvidacijo pa naËeloma izvede policija. 

Zato ni povsem razumljivo, zakaj smo takoj po osamosvojitvi oblikovali 1. specialno 

brigado MORiS 3 , ki naj bi bila namenjena zgolj za protiteroristiËni boj in ne za obrambo 

dræave 4 . Znotraj Slovenske vojske naj bi sedanji odred za hitre intervencije imel 

predvsem nalogo likvidirati obkoljene teroriste, kot to ima specialna policijska enota. 

V tako majhni dræavi in s tako majhnimi moænostmi teroristiËnega napada je podvajanje 

zmogljivosti veË kot nespametno. Hkrati pa nihËe ne predvideva uporabo vojske 

pri nadzoru dræavne meje, Ëeprav se za to nalogo pripravljajo vse vojske, πe posebej 

naπi sosedi Avstrijci, ki so ob spopadih v Sloveniji 1991 na mejo poslali celo kadete 

vojaπke akademije, danes pa urijo naborniπke enote ali vpokliËejo rezervo. 

Boj proti morebitnim teroristom prav gotovo ne more biti opraviËilo za vstop v 

Nato. Nikoli ne bo v Slovenijo priπlo toliko teroristov hkrati, da bi jim ne bili kos policisti 

in profesionalni vojaki in da bi morali zaprositi dræave Nata za vojaπko pomoË. 


151 

3 Tovrstne enote ni imela in nima nobena druga vojska na svetu. AmeriËani imajo specialne skupine, ki imajo povsem druge naloge, protiteroristiËni 

boj pa izvajajo s skupino Delta, ki πteje manj kot bataljon vojske. 

4 Pozno jeseni 1992 je takratni R©TO oblikoval Zdruæeni interventni odred, sestavljen iz profesionalnih vojakov, podËastnikov in Ëastnikov, ki naj 

bi prevzel vlogo sprednje obrambe pred mobiliziranimi enotami in v primeru provokacij na meji. 1. specialna brigada po odobritvi ministra Janπe ni 

sodelovala na vaji, ker se je urila za parado v KoËevski Reki in ker to po mnenju poveljnika KrkoviËa naj ne bi bila njihova naloga. Kasneje je major 

Troha izpovedal, kakπne naloge naj bi dejansko imeli, Depala vas pa je to potrdila.


152 

5. Vojaπka obramba pred morebitnim posegom ene od Ëlanic proti Sloveniji 

NaËeloma je ta teza absurdna, saj naj zavezniki morebitnih sporov ne bi reπevali z 

oroæjem in vojsko. Toda praksa kaæe, da je nekaj takega tudi mogoËe, saj so grπki natovski 

generali vrgli poglavarja Cipra nadπkofa Makariosa z oblasti in s tem dali povod 

in opraviËilo turπkim natovskim generalom, da okupirajo severni turπki del otoka in 

æe tri desetletja dræijo otok in dræavo razdeljeno. Turki in Grki nenehno zaostrujejo 

odnose v Egejskem morju glede teritorialnih voda okoli grπkih otokov ob maloazijski 

obali. Nekomu v Natu, Ëe ne prav ZDA in Veliki Britaniji, ustreza takπno stanje nenehne 

groænje spopada med obema natovskima dræavama. Tudi med Britanci in 

©panci je priπlo do uporabe vojaπkega ladjevja in letalstva zaradi ribolova v Severnem 

morju in ob zahodni obali Velike Britanije. 

Slovenija ima precej nereπenih vpraπanj z Italijo oziroma jih Italija nenehno odpira 

ob vsaki desno usmerjeni vladi. Prav gotovo je nesmiselno napovedovati, da bi Italija 

uporabila vojsko kot sredstvo za razreπitev teh vpraπanj, saj to ne bi dopustila vodilna 

dræava ZDA. Toda ZDA bodo naπle naËin in metode pritiska na Slovenijo, da 

ugodi vsaj delno italijanskim zahtevam, kar se je æe ne tako davno dogajalo. Ta hipoteza 

pa pridobi teæo, Ëe bi se ZDA ob morebitni politiËni ali gospodarski krizi zaprle v 

svoj kontinent in v najoæje interesne sfere, potem pa bi lahko kaka nacionalistiËna 

vlada v Italiji ob slovenski trmi posegla po oroæju in vojski kot pritiskom, da doseæe 

politiËne cilje. 

Vsekakor je treba priznati, da je moænost spopada dveh natovskih dræav manjπa kot 

pa intervencija natovske dræave proti drugi nenatovski. Pri tem je potrebno upoπtevati 

tudi razmerje sil v Evropi in svetu. V primeru spopada dveh natovskih dræav bi svet, 

predvsem pa drugi dve velesili Rusija in Kitajska na spor gledali kot na notranjo zadevo 

zavezniπtva in se ne bi vmeπavali. Ko pa bi πlo za suvereno dræavo zunaj Nata, bi bila 

moænost vmeπavanja in tudi podpore nenatovski dræavi veËja, a ne iz altruizma, paË pa 

zaradi politiËnih interesov. 5

6. Posodobitev zmoænosti vojaπke obrambe 

Zagovorniki vstopa Slovenije v Nato glasno priËakujejo obilno pomoË v tehniËni 

posodobitvi Slovenske vojske in pridobitvi novih oboroæitvenih sistemov. PoveËini je 

oroæje, ki ga je zapustila JLA, dokaj zastarelo in ni izdelano po natovskih standardih, 

vendar πe vedno uporabno in uËinkovito. Kljub velikanskim sredstvom (milijarda 

nemπkih mark) iz prvega TRP se niso bistveno izboljπale bojne zmoænosti Slovenske 

vojske. Nakup letal pilatus, manjπega transportnega letala in luksuznega vladnega letala 

je bil povsem nepotreben in se bojna moË Slovenske vojske tako ni poveËala niti 

za pedenj. Ravno nasprotno. Vzdræevanje letal, urjenje pilotov zahteva denar, ki bi bil 

veË kot potreben za nabavo drugih sredstev. Prav tako se ni bistveno poveËala bojna 

moË vojske s prenovljenim tankom M 55S, ki je za prenovo pobral skoraj sedemkrat 

veËjo vsoto od prvotno naËrtovane. 

Iluzorna pa so priËakovanja vrha Slovenske vojske in zagovornikov Nata, da bodo 

natovske dræave nekaj svojega odveËnega oroæja podarile. Slovenija danes ni tako potrebna 

Natu, kot je Zdruæenim dræavam bila potrebna Titova Jugoslavija v zaËetku 

petdesetih let in ko so se ZDA morale znebiti velikanskih zalog oroæja po konËani korejski 

vojni. Star pregovor pravi, da darovanemu konju ne smeπ gledati v zobe. ZDA 

so dale vojski v BiH precej oroæja, ta pa ima danes samo probleme z vzdræevanjem in 

rezervnimi deli ter s strelivom zaradi razliËnih kalibrov. Avstrijski puchi pred desetletjem 

niso bili niË cenejπi, pa πe za vojsko niso bili narejeni, saj so bili na bencinski pogon 

in z avtomatskimi menjalniki. Hummerji so zelo dragi. Izraelske havbice so drage 

in hkrati preteæke za naπe ozemlje. 

Prevzemanje standardov Nata pred vstopom v Nato je zgolj pretveza za prodajo 

natovske vojaπke tehnologije in znanja. Pri prodaji vojaπke opreme in oroæja pa Nato 


153 

5 Ob napadu ZDA na Afganistan Kitajska ni protestirala, Ëeprav so boji potekali tako rekoË na njenih mejah in v njenem interesnem obmoËju. Dala 

pa je vedeti, da se ne strinja z nedolænimi ærtvami. Na drugi strani pa je pridobila ‡ sprejeta je bila v Svetovno trgovinsko organizacijo, kar so 

AmeriËani prepreËevali æe od samega zaËetka. Prav tako nihËe veË ne govori o kratenju Ëlovekovih pravic v Tibetu. Tiste dni je Evropa (tudi 

Slovenija) dokaj nediplomatsko odpovedala turnejo dalajlame po evropskih prestolnicah.


154 

ni ravno enoten. Med posameznimi vodilnimi Ëlanicami je huda konkurenca, kdo bo 

kaj prodal. Veleposlaniki in obrambni ministri lobirajo pri ministrih, naπe delegacije 

sprejemajo na viπjih ravneh od predvidenih, posamezna podjetja za proizvodnjo vojaπke 

opreme sponzorirajo obisk naπih delegacij, da jim prikaæejo razliËne oboroæitvene 

sisteme. Posamezni sklopi in sistemi se pridobijo za nizko ceno. Tako so nekatere 

nabave naπe vojske na prvi pogled povsem neracionalne, so pa nujne, da bi se 

izognili zameram in nekakπni prodajalski vojni. Hummerji so bili verjetno kupljeni, 

ker sta se za ta posel tepla nemπki Merzedes in italijanski Iveco. Ameriπkemu hummerju 

pa ni nihËe nasprotoval. Ko so Nemci podarili simulacijski program taktiËnega 

bojevanja Horus Slovenski vojski, so AmeriËani prav tako podarili v obliki pomoËi za 

usposabljanje podoben sistem Janus z vso programsko opremo, Ëeprav smo najprej 

njih zaprosili za tovrstne programe. Boj za kupce je neizprosen, Ëeprav slovenske nabave 

ne pomenijo finanËno prav veliko. Zdaj πe imamo priloænost izbirati med prodajalci, 

po vstopu pa bomo verjetno morali glavne nabave opraviti pri “strateπkem partnerju” 

in pri vodilni dræavi. Nato bo vedno zahteval standardizirano in kompatibilno 

opremo in ne bo zadovoljen s sedanjim oroæjem. SËasoma bomo pokupili, kar nam 

bodo ponudili. DomaËa vojaπka industrija bo dobila samo drobtine in πe vzdræevanje 

bo potekalo zunaj Slovenije. Obljubljenega srediπËa za popravilo hummerjev v Mariboru 

πe ni in ga najverjetneje nikoli ne bo. Nato nas bo prisilil k temu, da ne bomo 

uporabljali nestandardiziranega oroæja, ki ga trenutno imamo najveË, in tako se bo v 

zaËetnem obdobju naπa bojna moË celo zmanjπala. 

7. Psiholoπke zmoænosti moπtva kot bistveni Ëlen vojaπke obrambe 

V primeru napada na Slovenijo bi Ëlanstvo v Natu prav gotovo pozitivno vplivalo 

na poËutje in psiholoπko odpornost moπtva, temu bi πe bolj pripomoglo skupno bojevanje 

na slovenskih tleh. Tudi psiholoπka odpornost prebivalstva bi bila precej veËja. 

Temu se ne da oporekati. Toda zagovorniki in nasprotniki vkljuËevanja Slovenije v

Nato so si enotni, da napada na Slovenijo v doglednem Ëasu ne gre priËakovati. Torej 

bo potrebno izpolnjevati predvsem naloge v sploπno dobro Nata oziroma vodilne dræave, 

ki nam jih bodo predstavili kot nujno varstvo temeljnih vrednot Ëloveπtva, kot 

so Ëlovekove pravice, svoboda duha, enake zmoænosti za vse in πe in πe. Na drugi strani 

pa umirajo prav tako ljudje, ki jim pa ni bilo dano, da bi okusili slasti teh vrednot. 

Najverjetneje je ravno zlaganost bogatega zahodnega sveta razlog, da mnogi preprosti 

ljudje ne sprejemajo Nata kot najveËjega in najboljπega poroka teh vrednot. 

Morebitnega bojevanja naπih vojakov na tujem ne bodo ravno razπirjenih rok sprejeli 

sami vojaki na bojnem polju, njihovi sotovariπi, ki naj bi jih zamenjali, in tudi njihovi 

sodræavljani doma. Dosedanje ærtve med posegi Nata zunaj dræav Ëlanic kaæejo, 

da se javno mnenje hitro obrne od uradne politike in jo prisili k umiku kot se je to 

zgodilo v Somaliji, od koder so se AmeriËani umaknili zaradi 28 mrtvih in zverinskega 

javnega poboja pilota. Tudi nedavno zajetje 20 AmeriËanov in KanadËanov v Afganistanu 

æe naËenja javno mnenje v ZDA in drugih Ëlanicah Nata. Rezultat je veË kot oËiten, 

saj so AmeriËani prenehali prikazovati poniæevalne posnetke vklenjenih ujetih 

talibov v bazi Guatanamo in objavili, da bo sojenje poπteno in dostopno javnosti ‡ odrekli 

so se naglemu sodiπËu. 

Naravnost groteskna je trditev najbolj goreËih zagovornikov Nata, da je smrt profesionalnega 

vojaka manj boleËa kot smrt obveznika. Vsaka nepotrebna smrt na tujem 

za tuje politiËne interese je odveËna in huda; kot da profesionalni vojak ne bi imel 

matere in svojcev. Angaæiranje profesionalnih vojakov na tujem opraviËujejo z lastno 

izbiro le-teh, saj naj bi se prostovoljno odloËili za vojaπki poklic in s tem tudi tvegali 

smrt. Toda za takπen poklic se odloËi Ëlovek, ki nima druge izbire, ker je na neki naËin 

hendikepiran, ali je manj izobraæen, ali ne dobi redne sluæbe, ali je avanturist, ali je 

psihopat, ali se izmika roki pravice. Od profesionalnih vojakov priËakujemo lahko 

najmanj teænjo po hitrem zasluæku in neËednih postranskih poslih. To se nam æe dogaja, 

saj je prvi kontingent vojaπkih policistov zelo odloËno zahteval viπje plaËe, kot 


155

jih je dræava sprva ponudila. VeËja bo nevarnost, veËje bodo zahteve po privilegijih. 

Tudi Ëe ne bo naπih ærtev na tujem, bo vojaπki poklic vse manj priljubljen, kar veËina 

dræav Nata æe obËuti, ko nenehno snubi nove prostovoljce in na πiroko odpira vrata 

vojaπnic æenskam. 

Posredovanje Nata v tretjih dræavah zahteva zgolj profesionalne vojake. Manjπe 

vojaπko ogroæanje Slovenije narekuje zmanjπanje vojske in odpravo vojaπke obveznosti. 

Tako bo postopoma priπlo do bistvenega zmanjπanja obrambnih zmoænosti dræave, 

ko bodo profesionalci angaæirani zunaj dræave, v dræavi pa ne bo dovolj prostovoljne 

rezerve in bo sploπna vojaπka obveznost odpravljena. V primeru resne ogroæenosti 

Slovenije bo naπa obramba povsem odvisna od Nata. Zmanjπana obrambna sposobnost 

bo negativno vplivala na psiholoπko odpornost prebivalstva in dræavljansko ter 

nacionalno zavest Slovencev. »lanstvo v Natu v trenutnih in doglednih politiËnih razmerah 

v Evropi bolj negativno kot pozitivno vpliva na psiholoπko razpoloæenje prebivalstva. 


156 

8. Sklep 

Slovenija verjetno πe nekaj Ëasa ne bo vojaπko ogroæena v smislu agresije prek meja 

oziroma z morebitnim udarom z razdalje. Obstaja sicer dokaj realna moænost za oboroæeno 

ogroæanje teroristiËnih skupin in kriminalnih zdruæb. Z vstopom Slovenije v transatlantsko 

zavezniπtvo se sedanja varnost Slovenije ne bo bistveno izboljπala. Sploπen napad 

na teroristiËne skupine in dræave, ki jim nudijo podporo, je trenutno zavrl teroristi- 

Ëno dejavnost v svetu. Eskalacija protiteroristiËnega boja in Natovi napadi na posamezne 

dræave, katerih reæimi niso po volji sedanji ameriπki administraciji, lahko pospeπijo teroristiËno 

dejavnost predvsem proti vojakom v mirovnih misijah v teh ali æe umirjenih dræavah 

in tudi proti drugim dræavam, ki sodelujejo v protiteroristiËnem boju. Skratka, po 

fizikalnem zakonu, da akcija rodi reakcijo, bo neomejeni totalni protiteroristiËni boj verjetno 

rodil nove teroristiËne skupine, kar se æe dogaja v Izraelu.

Obrambo pred morebitnim vojaπkim posegom Slovenija lahko zagotovi predvsem 

s strpno politiËno kulturo, dejansko vladavino prava in socialnim varstvom prebivalcev, 

s træno naravnanim, uspeπnim in s svetom kompatibilnim gospodarstvom ter 

predvsem s pokonËno in naËelno diplomacijo ter s tvornim sodelovanjem v svetovnih 

organizacijah. Nato s svojo ekskluzivnostjo in maπËevalnostjo ni organizacija, ki bi povsem 

odpravila nevarnost oboroæenega posega za naπe prebivalce in domovino. 

Za angaæiranje naπih vojakov zunaj meja domovine, Ëetudi v mirovnih operacijah, 

ni opraviËljiv razlog, Ëeπ da se s tem zagotavlja nacionalna varnost. Sodelovanje v mirovnih 

operacijah je nujno kot prispevek Slovenije k svetovnemu miru in v okviru 

svetovnih organizacij, kjer so sooËeni interesi najveËjega dela Ëloveπtva. 

»lanstvo v Natu bo bistveno spremenilo obrambni sistem Slovenije in prepustilo 

odgovornost in pravico do obrambe domovine skupini plaËanih vojakov, politikom in 

dræavni administraciji ter ga povsem podredilo nadnacionalnim zahtevam Nata oziroma 

interesom vodilne dræave ali skupine vodilnih dræav. Na daljπi rok se bo varnost 

naπe dræave zmanjπala in bo povsem odvisna od volje in hotenja Nata, da nas varuje. 

S Ëlanstvom pa πe ni trdnega zagotovila, da ne bomo deleæni politiËnih pritiskov posameznih 

Ëlanic, ki imajo politiËne interese v Sloveniji. 


157

Qatarza - protivojna uliËna zabava, Ljubljana, 9. november 2002.

Tone Perπak * 

Prihodnost se ne imenuje Nato 

Vpraπanje nacionalne varnosti ni samo vpraπanje vojaπke ogroæenosti 

Vpraπanje o tem, ali naj se Slovenija vkljuËi v Nato oziroma ali naj si sploh prizadeva 

za vkljuËitev in povabilo, ni samo vpraπanje nacionalne varnosti, kot bi nas radi prepriËali 

zagovorniki vkljuËitve z ministrom za zunanje zadeve, domnevnim voditeljem 

opozicije in predsednikom Vlade RS na Ëelu. Nasprotno. »e razumemo vpraπanje nacionalne 

varnosti celovito, torej ne le kot vpraπanje neposredne vojaπke ogroæenosti 

dræave, temveË tudi kot vpraπanje moænosti za ohranitev in razvoj sistema vrednot, na 

katerem temelji nacionalna skupnost, nadalje, kot vpraπanje sistema socialnih razmerij 

ali sistema kulturnih in civilizacijskih vrednot, s katerimi se skupnost utemeljuje, 

je mogoËe domnevati, da bi se Slovenija z vkljuËitvijo v Nato le πe dodatno izpostavila 

delovanju veË dejavnikov ogroæanja nacionalne varnosti, suverenosti in samobitnosti, 

ki je æe tudi zdaj opazno, vendar bi bilo po vkljuËitvi πe manj ovirano, kot je 

sedaj. Tega se v veliko veËji meri kot omenjeni slovenski politiËni voditelji æe zavedajo 

voditelji nekaterih najbolj razvitih in hkrati najbolj socialnih dræav in poudarjajo, da 

vsaj za zdaj o vkljuËitvi v Nato ne razmiπljajo (©vedska, Finska). Vpraπanje nacionalne 

varnosti, kot reËeno, ni samo vpraπanje, ali je utemeljeno mogoËe priËakovati, da æeli 

dræavo oziroma nacijo in njen obstoj z vojaπko silo ogroziti in poskuπati uniËiti ali si jo 

vsaj podrediti katerakoli od drugih dræav in ali nemara, kot smo v zgodovini Slovenci 

æe nekajkrat doæiveli, katerakoli druga nacija æeli nacijo, ki se poËuti ogroæeno, iztrebiti, 

morda razseliti ali kakorkoli drugaËe ogroziti njen obstoj in razvoj. Omenjeni slo- 

159 

* Tone Perπak je predsednik Druπtva slovenskih pisateljev in æupan ObËine Trzin.

Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 

160 

venski politiki v svojih izjavah veËkrat nakazujejo moænost, da bi se Slovencem in Sloveniji 

v dokaj bliænji prihodnosti desetih do dvajsetih let kaj takega lahko zgodilo, in 

pri tem nekoliko skrivnostno omenjajo, vendar ne tudi imenujejo sosednje dræave. To 

poËetje, ki ga je seveda potrebno najprej razumeti kot iskanje kolikor toliko veljavnih 

argumentov za staliπËe, ki ga je zelo teæko prikazati kot samo po sebi umevno in upraviËeno, 

je vsekakor nevarno in docela nesprejemljivo. Kajti to poËetje spodbuja k stopnjevanju 

nezaupanja in nestrpnosti do sosed in k nastajanju psihoze, Ëeπ da imajo te 

sosede slabe namene z nami, o katerih mi, navadni dræavljani, ki nimamo dostopa do 

pomembnih informacij, premalo ali celo niË ne vemo, medtem ko naπi voditelji oËitno 

nekaj vedo itn. To za naπe prihodnje odnose s sosedami, zlasti tistimi, ki æivijo juæno 

oziroma jugovzodno od nas in pri katerih hkrati iπËemo priloænosti za razmah naπega 

gospodarstva, nikakor ni koristno. Povrhu pa je πe moralno vpraπljivo, saj hoËeπ noËeπ 

priËa o nekoliko preveË vzviπenem pogledu slovenskega vodstva na te sosede, do nedavnega 

“bratske republike” skupne dræave. Kolikor pa gre pri tem za druge sosednje 

dræave, pa je πe bolj Ëudno, Ëe nas odgovorni voditelji dræave opozarjajo na nevarnost, 

ki nam morda preti od njih, in nas hkrati prepriËujejo, da moramo z njimi skleniti pogodbo 

o povezavi v Ëvrsto vojaπko, politiËno in gospodarsko zvezo. 

Vpraπanje nacionalne varnosti je v veliko veËji meri kot vpraπanje neposredne vojaπke 

ogroæenosti, denimo, vpraπanje ekoloπke ogroæenosti obmoËja, kjer nacija æivi; seveda 

πe posebej v kontekstu nebrzdanih in brezobzirnih razvojnih konceptov ravno tistih 

dræav in nacij, ki imajo kljuËno vlogo tudi znotraj Nata in ki iπËejo in potrebujejo obmoËja, 

v katera bodo izvaæala svoje proizvode, svoje vrednote in svoj model æivljenja in 

tudi tiste panoge industrije, ki niso prijazne okolju. To je, kot reËeno, vpraπanje kulturne 

identitete in integritete vrednotnega sistema, v skladu s katerim skupnost æivi in na 

podlagi katerih se skupnost oblikuje kot prepoznavna skupnost s specifiËno socialno, 

izobraæevalno ali kulturno politiko in tudi skozi te politike uveljavlja (ali ne) svojo in 

lastnim potrebam najbolj ustrezno druæbeno strukturo. Nacionalna varnost oziroma

obËutje nacionalne varnosti, ki nikakor ne pomeni in ne predpostavlja zapiranja pred 

drugimi, morebitne nestrpnosti do drugaËnih in drugih ali Ëesa podobnega, je namreË 

v veliki meri odvisna od tega, v kolikπni meri lahko nacionalna skupnost samostojno in 

po svoji meri in potrebah oblikuje lastne ustanove, organizira svoje notranje æivljenje, 

ohranja lastne vrednote, doseæeno raven solidarnosti med skupinami in sloji znotraj 

druæbe ipd. In glede na to, da je slovenska nacionalna skupnost v teh pogledih πele v 

procesu oblikovanja, je πe vedno zelo ranljiva in prav lahko bi se zgodilo, da bi bil ob 

vkljuËitvi v zvezo Nato, ki predpostavlja tudi privolitev k doloËenim zahtevam glede 

druæbene strukture, tak naravni razvoj ogroæen. Seveda bi to trditev lahko izrekli tudi 

v zvezi z vkljuËevanjem Slovenije v EU, vendar razlogi za zdruæevanje oziroma povezovanje 

Evrope in tudi program ohranjanja in varovanja kulturnih identitet ter jezikov 

v tem primeru omogoËajo oceno, da je stopnja te vrste ogroæenosti niæja. 


161 

Kaj sploh je Nato in kaj je smisel obstoja te zveze? 

»e hoËemo razumeti in utemeljiti trditev, da bi bila vkljuËitev Slovenije v Nato oziroma 

privolitev v povabilo k vkljuËitvi v bistvu dejanje, ki bi lahko celo ogrozilo Slovenijo 

in njeno samostojnost in predvsem razvoj Slovenije v dejansko suvereno in socialno 

dræavo, ki naj bi bila zgledna dræava tudi z vidika odnosa do okolja in z vidika 

notranjih, zlasti socialnih razmerij, je potrebno ponoviti nekaj æe znanih in veËkrat 

poudarjenih dejstev. 

Ustanovitev in obstoj Nato sta bila neposredni posledici in izraz hladne vojne. 1 To 

dejstvo je seveda znano, je pa pomembno za nadaljnje razmiπljanje. Hladne vojne namreË 

æe dolgo ni veË. Nekatere nekdanje podpisnice Varπavskega pakta so æe Ëlanice Nata 

in nekdanji zid med Zahodom in Vzhodom je vsaj v Evropi do tal poruπen. Kakπni so 

torej razlogi za nadaljnji obstoj zveze Nato in πe posebej za histeriËno prizadevanje slo- 

1 NATO (North Atlantic Treaty Organisation) je obrambna (vojaπka) zveza dræav, ustanovljena l. 1949 na pobudo ZDA kot odgovor “Zahoda” na ravnanje 

Sovjetske zveze oziroma na zaËetek oboroæevalne tekme med vzhodnimi dræavami, ideoloπko in vojaπko povezanimi s Sovjetsko zvezo, in krogom zahodnih zaveznic.


162 

venske politike za vkljuËitev Slovenije vanjo? Koga se Slovenija tako boji oziroma proti 

komu se tako strastno æeli boriti skupaj z zaveznicami? Vojaπka oziroma obrambna zavezniπtva 

so vedno zavezniπtva proti nekomu, ki domnevno ogroæa dræave, ki sklepajo 

zavezniπtvo. Tudi Nato je predvsem vojaπka oziroma obrambna zveza. Da je tako, priËa 

dejstvo, da zagovorniki Nato in slovenske vkljuËive izmed naËel, ki veljajo v zvezi, najbolj 

vztrajno poudarjajo naËelo kolektivne varnosti, na katerem temelji zaveza vseh Ëlanic, 

da branijo napadeno zaveznico. In ker tako je, je upraviËeno vpraπanje, proti komu 

se v obrambno zvezo povezujejo Ëlanice Nata danes oziroma od koga se poËutijo 

ogroæene? V Ëasu hladne vojne je bilo to jasno. Nato je bila zveza dræav, ki so se poËutile 

ogroæene od komunizma in πe posebej od ogromne komunistiËne velesile Sovjetske 

zveze, pri Ëemer je nesporno, da je komunizem bil ekspanzionistiËen, da so komunisti- 

Ëni voditelji sanjali o svetovni revoluciji in da so celo brigadirji, ki so gradili ceste po nekdanji 

Jugoslaviji, πe okrog leta 1965 prepevali: “Amerika i Engleska, biÊe zemlja proleterska!” 

In danes? Ameriπki strokovnjaki za Nato, ki si podajajo kljuke v Sloveniji in 

ki jih, domnevam, Slovenci celo plaËujemo za to, da prihajajo in “spoznavajo” Slovenijo 

kot dobro kandidatko in potem πirijo to “spoznanje” v vplivne kroge v ZDA, vztrajno 

ponavljajo, kako kljuËnega pomena je, da Nato vzpostavi Ëvrst branik od Baltika do 

Ërnega morja. Menda so ZDA ravno zato pripravljene povabiti v Nato tudi Romunijo in 

Bolgarijo, Ëeravno je docela jasno, da zlasti po politiËnih kriterijih ti dve dræavi πe nista 

dovolj usposobljeni. Gre πe vedno za razlog, v zvezi s katerim je o moænostih Slovenije, 

da bi bila l. 2002 “med sreËnimi povabljenci”, sredi l. 2001 v dnevniku Delo ugibal Stojan 

Æitko, Ëeπ da je za ZDA pri πiritvi najpomembnejπe, da vkljuËijo v Nato dræave, ki 

mejijo z Rusijo, da bodo sile Nata Ëimprej neposredno navzoËe ob vsej evropski ruski 

meji od Baltika do »rnega morja. Iz tega je mogoËe sklepati, da je Rusija po mnenju 

AmeriËanov πe vedno najnevarnejπi tekmec ali kar sovraænik, najveËja ovira za uresniËevanje 

politike, katere uspeh naj zagotavlja Nato. In najbræ ne le Rusija, temveË ves 

vzhod oziroma Rusija z Azijo, πe zlasti v povezavi s Kitajsko. Ta vzhodna povezava je

po mnenju Nata in πe posebej po mnenju ZDA najveËja groænja njihovi vojaπki in politiËni 

prevladi v svetu in ogroæa koncept globalizacije, ki ga æeli uresniËiti zahodni, zlasti 

ameriπki kapital. In tu se moramo vpraπati, zakaj je ta “vzhodni limes” πe vedno tolikπnega 

pomena za Nato in πe posebej za ZDA tudi po potrjenem in poudarjenem zavezniπtvu 

med ZDA in Rusijo v boju proti svetovnemu terorizmu, ki ga æelijo v kratkem celo 

zapeËatiti s posebno pogodbo med Rusijo in Natom? In nadalje zakaj je ta “vzhodni limes” 

tako pomemben za Slovenijo? ©e posebej zato, ker je bilo videti, kot da ZDA po 11. 

septembru 2001 spreminjajo politiko do Rusije; kot da jo skuπajo privabiti v ali vsaj ob 

Nato. In videti je bilo, da Rusi to politiko sprejemajo, ker ob ameriπkih kazenskih pohodih 

zoper terorizem in tako imenovane malopridne dræave laæje opraviËijo svoje ravnanje 

v »eËeniji. Zdelo se je, da AmeriËani skuπajo reπevati rusko vpraπanje na drug naËin 

in spraviti Rusijo pod svoj vpliv in v odvisnost. Vpraπanje pa je, kako dolgo bo idila trajala 

glede na neobzirno politiko ZDA. Rusija se prej ko slej to mora vpraπati! 

Glede na retoriko o zvezi najbolj civiliziranih dræav in nacij, bi podrejeno lahko sklepali, 

da je Nato danes predvsem zveza proti πe vedno hitro razvijajoËim se, vse moËnejπim 

in za Zahod πe vedno skrivnostnim in zato manj obvladljivim azijskim dræavam. Za 

to domnevo govori tudi vztrajno prizadevanje za utrditev baz zahodnih sil, zlasti ZDA v 

osrednji Aziji; razen Ëe vendarle ne gre predvsem za obkoljevanje Rusije. Se morda tudi 

Slovenija boji morebitne ekspanzije Kitajske, Indije ali Japonske, da se ji zdi tako pomembno 

postati Ëlanica Nata? Je to v bistvu zveza bogatih zoper revne, katere kljuËna 

naloga naj bi bila zajeziti naval milijonov, morda celo milijarde laËnih priseljencev z 

vzhoda in juga, ki bi æeleli zase skromne drobtine z miz bogatinov, ki se ubadajo tudi z 

vpraπanjem, kaj poËeti s preseæki hrane? 

O razlogih, zakaj Nato πe nadalje obstaja in se kljub temu, da πiritev pomeni tudi 

zniæevanje ravni domnevne elitnosti, namerava nebrzdano πiriti, je bilo æe veliko povedanega. 

Uradne utemeljitve navajajo zlasti potrebo, celo nujnost, da demokratiËne 

dræave, katerih cilj je zagotavljanje miru v svetu, ostanejo povezane v zvezi, ki naj 


163


164 

prepreËuje moæne vojaπke spopade med njimi samimi, predvsem pa duπi krizna æariπËa 

v dræavah in med dræavami, ki so manj demokratiËne ali sploh niso demokrati- 

Ëne (Irak, Iran, Severna Koreja, Jemen, najbræ tudi Kitajska ipd.). »lanice Nata, ki se 

vedno predstavlja tudi kot gospodarska in politiËna zveza, se same predstavljajo kot 

najbolj civilizirane dræave, ki verjamejo v iste vrednote in æelijo ta vrednostni sistem 

in s tem najbræ tudi civilizacijo, ki ji pripadajo, zavarovati pred “malopridnimi dræavami” 

ali, kot rad reËe sedanji predsednik ZDA, pred “osjo zla”. Te Ëlanice poudarjajo, da 

je civilizacija, h kateri se priπtevajo, najbolj ali celo edina zares humana in da je njihov 

koncept Ëlovekovih pravic in svoboπËin ter iz njega izhajajoËi koncept politiËne 

in gospodarske demokracije edini Ëloveku zares ustrezen. To pa seveda pomeni, da so 

vsi drugi civilizacijski in kulturni sistemi in iz njih izhajajoËi koncepti pravic, politiËni 

sistemi in celo religije manj vredni, neustrezni in kot taki pravzaprav zgreπeni in ravno 

zato upraviËeno podvræeni kriterijem, spreminjevalnim in po potrebi tudi vojaπkim 

posegom dræav, ki so Ëlanice Nata. Logika je neizprosna in v bistvu niË manj 

totalitarna, kot je bila faπistiËna, komunistiËna ali kaka podobna. 

Naslednji, veËkrat omenjani razlog za ohranitev in πiritev Nata kljub dejstvu, da 

razlogov, s katerimi je bila utemeljena ustanovitev organizacije, ni veË, je staliπËe, da 

Nato zdruæuje elito demokratiËnih dræav in skrbi za ohranjanje in nadaljnji razvoj demokracije 

ter da za dræavo, ki je povabljena v Ëlanstvo Nata, to vabilo pomeni priznanje, 

da gre za resniËno demokratiËno dræavo. Pustimo ob strani dejstvo, da se tako 

cenijo Ëlanice kluba same in da morda marsikatera dræava, ki ni Ëlanica Nata, s to oceno 

ne soglaπa. Je pa v zvezi s to oceno, ki jo kot papagaji radi ponavljajo tudi zagovorniki 

vkljuËitve Slovenije, le potrebno poudariti, da kar nekaj dræav, ki so nam æe 

veËkrat in bi nam lahko πe bolj pogosto bile za zgled, ostaja zunaj Nata in ne kaæe æelje 

po vkljuËitvi (©vedska, Finska, Irska in ©vica). Toda ta ocena in iz nje izhajajoËa samozavest, 

πe posebej znaËilna za nesporno vodilno Ëlanico Nata (ZDA), ki rada zviπka 

ocenjuje raven demokratiËnosti v drugih dræavah in si πe vedno tudi dovoljuje pose-

gati v notranjepolitiËno dogajanje drugih dræav, postane vËasih opraviËilo za posege, 

ki so sporni z vidika mednarodnega prava. In to ni nepomembno. 

Nadaljnji razlog, morda manj opazen v izjavah funkcionarjev Nata in bolj poudarjen 

v staliπËih ZDA, je mnenje, da nekaj dræav, ki morda æe imajo jedrsko oroæje in so 

hkrati nedemokratiËne, vse bolj ogroæa svetovni mir. In te dræave naj bi se nameravale 

lotiti prav najvidnejπih Ëlanic Nata. Nato pa je v tej zgodbi seveda dejavnik, ki se 

bo, kot eskadron jedrskih miπiËnjakov, skritih za protiraketnim πËitom, ko bo to potrebno, 

moral odzvati. Ko vse te razloge zloæimo skupaj, dobimo odgovor, ki ga tako rekoË 

vsak dan potrjujejo tudi poroËila o dogajanju v svetu. NATO je danes po eni strani 

orodje in oroæje zahodnih sil (predvsem ZDA), uperjeno proti Vzhodu in svetovnemu 

Jugu (zlasti proti Aziji, ki se πe vedno hitro razvija in s svojimi Ëloveπkimi potenciali 

ogroæa hegemonijo Zahoda); oroæje v boju za prevlado nad Vzhodom in Jugom. Ta 

boj ima vedno veË znaËilnosti verske vojne, zlasti med krπËanstvom in islamom, ali 

vsaj vojne civilizacij. O tem priËa ravnanje zveze Nato in æe spet predvsem ZDA v 

zvezi z Rusijo, ki jo je zahodna politika πe nedavno tako rekoË silila v iskanje zavezniπtva 

z azijskimi veledræavami (Kitajsko in Indijo), v zadnjem Ëasu pa si Zahod precej 

prizadeva, da bi prepreËil takπno povezavo. 


165 

Nato in vpraπanje OZN 

Z nameni, na katere se zdaj sklicuje Nato, (zagotavljanje miru, obramba civilizacije 

in kulture, zagotavljanje pravice do samoodloËbe vsem narodom, zagotavljanje temeljnih 

Ëlovekovih pravic vsem ljudem), je bila ustanovljena OZN, ki naj bi bila forum 

za razreπevanje morebitnih sporov po mirni poti in omogoËala sodelovanje, povezovanje 

in medsebojno pomoË med vsemi dræavami sveta. Ali torej in zakaj OZN, 

ki bi æe davno bankrotirala, Ëe bi bila odvisna samo od naËelno zagotovljenih sredstev 

ZDA, ne opravlja te naloge? A da je res ne opravlja v zadostni meri, vemo. Vendar se 

ni mogoËe otresti vtisa, da je neuËinkovitost OZN, ki vsaj naËeloma mora prisluhniti


166 

staliπËu vsake Ëlanice, vodilnim silam povsem pogodu tudi kot izgovor za to, da lahko 

same ali v manjπi skupini prevzamejo pobudo za urejanje razmer in odpravljanje kriz 

na obmoËjih, ki se jim zdijo posebej pomembna zaradi njihovih strateπkih interesov. 

Pri tem se vËasih celo zdi, da te elitne dræave same povzroËajo to neuËinkovitost, ker 

jih moti, da ima paË v OZN vsakdo pravico do besede in da se mora OZN ukvarjati tudi 

z zadevami, ki niso povezane z njihovimi interesi ali jih celo ovirajo pri uresni- 

Ëevanju teh interesov. Za te dræave, ki se ukvarjajo z vpraπanji globalizacije, πiritve obmoËja 

svobodne trgovine, nadaljnje rasti gospodarstva in predvsem z vpraπanji, kako 

vsaj veËjemu delu sveta vsiliti zahodni model æivljenja, je ubadanje s humanitarnimi 

vpraπanji, z lakoto v Afriki, z izumiranjem ljudstev v Amazoniji in v Afriki preveË zamudno 

in nedonosno. To prepuπËajo posameznim Ëlovekoljubom in njihovim organizacijam. 

Morda jim je celo pogodu, da bodo sËasoma pravzaprav ti problemi sami 

po sebi reπeni na najbolj uËinkoviti naËin (lakota, aids in voditelji, ki uniËujejo lastne 

dræave in lastna ljudstva). Nekoliko ciniËno bi lahko domnevali, da ZDA in dræave priboËnice 

izkoriπËajo Ëas in priloænost, da, medtem ko se OZN in preteæno nerazvite ali 

manj razvite dræave ubadajo z genocidi, ekoloπko ogroæenostjo sveta, z nevarnostjo 

aidsa ipd., same vzpostavljajo svetovni imperij globalizacije in v bistvu kolonizirajo 

vse te druge, za prihodnost zaskrbljene dræave in narode. Tako se zdi, da na eni strani 

ostaja vse manj uËinkovita OZN zavezana iskanju reπitev za odprta vpraπanja “drugorazrednih” 

dræav in ljudstev, Ëeprav si generalni sekretar OZN πe vedno prizadeva sodelovati 

v prizadevanju za umiritev najhujπih kriznih æariπË in je pri tem obËasno tudi 

uspeπen. Na drugi strani pa po svoji meri in svojih postavah ureja svet elitni korpus, 

ki vse bolj dobiva poteze orwelovske “federacije” (“1984”), le da morda πe ni povsem 

razvidno, kakπna naj bi bila ona druga orwelovska federacija.

Dejanski razlogi za obstoj zveze Nato po koncu hladne vojne 

»e pogledamo vojaπke posege v meddræavne spopade in v spore znotraj dræav (Jugoslavija, 

Indonezija, Filipini, Ruanda idr.), opazimo, da Nato ne poseæe povsod, kjer bi 

bilo glede na æe omenjeno utemeljevanje ohranitve in πiritve to priËakovati. Nato se niti 

ne zmeni za genocide, ki se dogajajo v πtevilnih afriπkih dræavah: ne za iztrebljanje Nub 

in tudi ob krvavi moriji med Hutuji in Tutsiji se tej organizaciji ni zdelo potrebno odzvati. 

Nato se odloËi za akcijo, ko se kaj vznemirljivega dogaja na obmoËjih z nafto, za 

katera sta znaËilna tudi velika kupna moË in skrajno potroπniπtvo. Nato se dokaj zavzeto 

udejstvuje tudi na Balkanu, kjer se sreËujejo Vzhod in Zahod, pravoslavje, islam in 

katoliËanstvo, kjer bi si utegnila zagotoviti pomembni vpliv Rusija in kjer se je pokazalo, 

da EU brez Nata, torej brez ZDA sama ne zna zagotoviti reda in miru. Skratka, Nato 

poseæe tja, kjer dogajanje ogroæa uresniËevanje politiËnih, gospodarskih in drugih strateπkih 

interesov vodilnih sil zveze Nato, zlasti interesov ZDA. Kakorkoli æe, jasno je, da 

je NATO izraz in instrument radikalne delitve sveta, katerikoli kljuË te delitve upoπtevamo. 

Naj bo to delitev na civilizirane nacije in “barbare”, na Zahod in Vzhod, na krπËanstvo 

in vse druge religije, na razvite in preteæno nerazvite dræave, na demokratiËne in 

domnevno nedemokratiËne dræave, v vsakem primeru gre za loËevanje in v nadaljevanju 

za predpostavko, da ima “elitni” del sveta, zdruæen v okviru Nata, pravico in nekakπno 

pooblastilo, da lahko na tak ali drugaËen naËin vlada ostalemu svetu, ga disciplinira, 

preoblikuje po svoji podobi in v skladu s svojim konceptom prihodnosti. Gre za 

imperialno, vsem demokratiËnim maskam navkljub totalitarno in agresivno zdruæbo, v 

kateri se Slovenija tudi glede na svoje zgodovinske izkuπnje nikakor ne bi smela znajti. 

Zveza Nato naj bi bila naËeloma obrambni, v resnici pa je vse bolj ofenzivni instrument 

politike globalizacije. Kot vojaπka zveza najpomembnejπih igralcev v tej igri so sile 

Nata udarna moË, ki mora zagotoviti pogoje za uspeh globalizacije. Pri tem gre za interes 

kapitala in multinacionalk ter ameriπke politike kot nosilke tega projekta. S tega 

vidika se z vso resnostjo zastavlja vpraπanje sedanjega koncepta globalizacije, katerega 


167


168 

glavni promotor in dejavnik so ZDA, ker je paË ameriπki kapital v najveËji meri udeleæen 

v multinacionalkah. To je koncept podrejanja oziroma gospostva ali hegemonije 

ameriπkega modela æivljenja, ki vse bolj prevladuje v skoraj vseh dræavah zahodnega 

dela sveta, ne glede na posledice, ki jih povzroËa. Gre za preplet ameriπkih vrednot, gospodarskega 

sistema po ameriπkem modelu, politiËnega sistema in nenazadnje tudi 

ameriπkega koncepta pravic. Gre za vsiljevanje potroπniπkega modela æivljenja in skrajno 

tekmovalnega kapitalizma na vseh ravneh, tudi tistih, ki z ekonomijo nimajo nobene 

zveze (denimo, na ravni najbolj intimnih medËloveπkih odnosov, druæinskih odnosov, 

πporta, kulture itn.). V tem konceptu v resnici vsa veljava pripada ne pravicam in 

ne kakrπnimkoli humanistiËnim vrednotam, temveË kapitalu, ki diktira vedenje in model 

æivljenja, medtem ko je sklicevanje na demokracijo in pravice posameznika le instrument 

za vsiljevanje ideologije trdega trænega gospodarstva. Pri tem se ZDA, kljub 

navideznemu zavzemanju za Ëlovekove pravice, ne zmenijo za tradicije drugih okolij 

niti za verska prepriËanja prebivalstva teh okolij in ne za ekoloπke posledice lastnega 

ravnanja. Spomnimo se, s kolikπno nonπalanco je zveza Nato v Jugoslaviji oziroma so 

ZDA v Afganistanu uporabljale klasterske bombe, da o “marjeticah”, ki na obmoËju, kamor 

padejo, pobijejo πe deæevnike in puπËavske hroπËe in ne le ljudi, sploh ne govorimo. 

Zveza Nato je oËitno postala sila, ki naj odstranjuje ovire za prevlado tega koncepta 

v svetu. Tak koncept globalizacije za Slovenijo ni primeren. Nasprotno. Ta koncept 

Slovenijo in πe mnoge druge dræave, ne samo majhne, dejansko ogroæa in Slovenija 

bo potemtakem z vkljuËitvijo v Nato podprla koncept globalizacije in se zavezala 

braniti ta koncept ali ga nemara celo πiriti z ognjem in meËem, Ëe bo treba, v lastno πkodo 

in morebiti ogrozila svoj lastni obstoj in svojo identiteto. Slovenska dræava ne sme 

privoliti v absolutizacijo “vrednot”, na katerih temeljita sedanja koncepta globalizacije 

in Nata (popolnoma svobodni trg, zanemarjanje socialnih vpraπanj in kulturnih identitet, 

zanemarjanje ekoloπkih vpraπanj itn.).

Slovenija in Nato 

In Ëe se sedaj vpraπamo o argumentih za srdito prizadevanje in vËasih æe muËno 

poniæevanje slovenske politike, da bi ji uspelo barko mlade slovenske dræave Ëimprej 

prikrmariti v Nato, se moramo vpraπati, ali je za Slovenijo res tako vaæno, da bodo vojaki 

Nato stali na straæi ob evropsko-ruski meji od Baltika do Ërnega morja, da bi morda 

æelela tja poslati celo svoje vojake? In vse to v korist nekoga drugega. Morda si to 

æelijo posamezniki, ki si od tega obetajo tudi osebne koristi. Boljπe, zares tehtne argumente 

za slovensko hlastanje po Ëlanstvu v Natu je bilo doslej redko mogoËe sliπati. 

Osebni motivi slovenskih politiËnih voditeljev in njihovih najbolj usluænih pritrjevalcev 

seveda ne morejo in ne smejo postati predmet kolikor toliko resne razprave o 

tako pomembni temi, vendar preprosto ni mogoËe mimo tega, da vse skupaj daje vtis 

igre, v kateri odloËajo tudi sluËajne osebne nagnjenosti, niË manj sluËajni osebni interesi 

ali celo neizæivete æelje, kaj bi pravzaprav rad kdo bil ali poËel v æivljenju. Ravno 

zato v tej, tipiËno slovenski razpravi prihaja do Ëudnih dogodkov, kot je, denimo, ustanovitev 

druπtva za propagando za vkljuËitev v Nato, ki sta ga ustanovila minister za 

zunanje zadeve in predsednik SDS, do nepriËakovanih sporov, πtevilnih zamer ipd. 

Glavni zagovorniki vkljuËitve so kar naprej uæaljeni, Ëe kdo podvomi o ustreznosti in 

razumnosti njihovega prizadevanja; hkrati pa so nenehno oholo vzviπeni in se ves Ëas 

vedejo tako, da vzbujajo vtis, Ëeπ da oni vedo nekaj veË in bolje od vseh drugih, ne da 

bi bili to pripravljeni razloæiti. Najbolj pa so uæaljeni, Ëe jim kdo preprosto ne verjame 

na kak njihov skrivnostni namig ali samo posmeπek, kaj πele na besedo. 

Podpisani nasprotujem vstopu Slovenije v Nato, ker je Nato v bistvu anahronizem. 

To je organizacija, ki je v Ëasu hladne vojne imela svoj smisel, zdaj pa po nepotrebnem 

vzdræuje in celo obnavlja ozraËje hladne vojne, ker deluje kot instrument politiËne 

volje in sebiËnih ciljev najveËje vojaπke velesile. Zato ni nenavadno, da znotraj 

zveze Nato æe prihaja do nesoglasij, zlasti med ZDA in evropskimi zaveznicami, pri 

Ëemer ne gre samo za nelagodje ob ameriπkih oËitkih, da evropske dræave premalo 


169


170 

vlagajo v oroæje in v obrambni sistem v celoti in da zato zaostajajo in postajajo s svojimi 

enotami neskladne z ameriπkimi, kar onemogoËa skupno delovanje (Afganistan). 

Vedno bolj jasno je, da imajo evropske Ëlanice kljub vsemu pomisleke glede uresni- 

Ëevanja ameriπkega, v bistvu preprostega in v zadnjem Ëasu æe kar surovo brezobzirnega 

naËrta o postopni likvidaciji “sil zla” oziroma pokoritvi dræav, ki iz kakrπnihkoli 

razlogov pomenijo ovire pri pohodu globalizacije. To nesoglasje se poglablja, 

ker je vse bolj oËitno, da imajo ZDA in predvsem njihov aktualni predsednik obËutek 

samozadostnosti, ki ga ob vsej svoji prostoduπnosti niti ne skrivajo. Zdi se, da postopoma 

prihaja do spoznanja, da bo potrebno tudi v okviru tako imenovanega “Zahoda” 

veliko stvari dokonËno razËistiti in da bo to razËiπËevanje zelo stresno za ves svet. Zato 

je tem bolj Ëudno, da slovenski strateπki analitiki tega ne uvidijo in se s svojim histeriËnim 

prizadevanjem, da bi za vsako ceno ugajali predvsem najmoËnejπi sili v okviru 

Nata, pravzaprav postavljajo v tem vse bolj opaznem sporu na stran ZDA in proti Evropi 

in evropskemu, veliko bolj humanistiËnemu in socialnemu pogledu na svet. 

Ko pogledamo koristi, ki jih priËakuje minister Grizold, Ëe Slovenija postane Ëlanica 

zveze Nato, je na prvem mestu vedno znova “veËja varnost dræave”. Glede na to, 

da ima danes ogroæanje “nacionalne varnosti” preteæno drugaËne oblike in da zlasti 

od veËine naπih sosed najbræ ni veË priËakovati vojaπkega ogroæanja, nas torej res lahko 

ogrozijo ravno tiste sosednje in tudi nekoliko oddaljene dræave, za katere so tradicionalno 

znaËilne teænje po prodoru na evropski jug in vzhod; od teh pa so poveËini vse 

Ëlanice zveze Nata. Vpraπanje je le, ali je na daljπi rok za Slovenijo bolje ali slabπe æiveti 

v tesni vojaπki, politiËni in gospodarski zvezi z nacijami, ki se kljub vsemu politiËnemu 

leporeËju najbræ niso odrekle svojim veËnim apetitom? Celo v dveh takih zvezah. 

Da Slovenija mora vojsko posodobiti, profesionalizirati in oboroæiti Ëasu primerno in 

da bo vse to veliko stalo, je najbræ res. Menim pa, da bodo stroπki obrambe πe viπji, Ëe 

bo Slovenija Ëlanica Nata. Preprosto zato, ker bo vseeno morala razmiπljati o tem, da se 

bo vendarle sposobna braniti z lastno silo, kajti navsezadnje se Ëez deset, dvajset let

prav tako lahko zgodi, da nas ogrozi katera izmed soËlanic zveze Nata (sedanjih ali prihodnjih), 

kot se nam lahko zgodi, da nas ogrozi katera od dræav, ki niso in πe nekaj Ëasa 

ne bodo Ëlanice Nata, na kar namigujejo slovenski politiki. 2 V desetih, dvajsetih letih se 

namreË politiËna razmerja lahko obrnejo na glavo. Poleg tega, da bomo torej vseeno 

morali zagotoviti vsaj minimalne zmoænosti za samostojno obrambo, pa bomo morali 

precejπnji del sredstev vloæiti v vojaπki aparat (enote, oboroæitev in druga oprema), ki bo 

na voljo za potrebe zveze Nato, kajti Slovenija bo gotovo skuπala biti pridna in prizadevna 

Ëlanica. PrepriËan sem, da prav iz te pridnosti izhaja tudi nenadna prizadevnost, 

da bi na vrat na nos preπli k poklicni vojski, ker nekateri æelijo naπo vojsko tako hitro 

profesionalizirati zato, da bi ugajali vodilni strukturi Nata in jo prepriËali, da bo Slovenija 

nemudoma imela na razpolago poklicne vojake tudi za akcije po svetu. Pri tem pa se 

odloËujoËi dejavniki v Sloveniji ne spraπujejo, kot bi bilo priËakovati glede na njihove 

namige o ogroæenosti Slovenije, kaj lahko tako hitri prehod k poklicni vojski pomeni, Ëe 

res pride do vojaπke ogroæenosti dræave? Znano je, da domovino bolje branijo tisti, ki jih 

bolj kot plaËa motivira patriotizem. Zato je plaËana vojska praviloma bolj uËinkovita in 

uporabna za akcije zunaj dræave. Poleg tega se v plaËano vojsko (mislim na vojake najemnike 

in ne na Ëastnike) poveËini vkljuËuje dokaj posebna populacija, pogosto tudi 

πtevilni priseljenci, ljudje, ki teæko pridejo do drugih sluæb ipd. To pa so ljudje, ki imajo 

do dræave, kateri sluæijo, drugaËen odnos, kot ga imajo vsaj v veËini primerov, Ëe je 

ogroæena domovina, naborniki. To predlagatelji sprememb gotovo vedo. Gre torej za 

koncept, ki æe jemlje slovensko Ëlanstvo v Natu kot neizpodbitno dejstvo, in zagovorniki 

tega koncepta hoËejo izsiliti odloËitev, ki v bistvu zanika njihove lastne namige o domnevni 

ogroæenosti Slovenije in vnaprej zagotavlja zvezi Nato, da bo Slovenija sodelovala 

v akcijah po svetu, Ëe bo sprejeta. In to je kajpak spet povezano z zviπanjem stroπkov. 


171 

2 Slovenija bo, Ëe se vkljuËi v Nato in reorganizira svojo vojsko po nasvetih ameriπkih generalov, v bistvu obrambno nesamostojna in odvisna, kar 

se ji utegne maπËevati, Ëe bi priπlo do vojaπke ogroæenosti. To bi se utegnilo zgoditi tudi kot posledica morebitne krize in sporov znotraj Nata, zaradi 

katerih bi lahko koncept kolektivne varnosti odpovedal.


172 

Tudi trditev, da bo Ëlanstvo v Natu dokaz, da smo vstopili v klub razvitih dræav, se 

mi zdi pretirana. Ëlanice Nata so tudi nekatere manj razvite dræave, kot je Slovenija, in 

kmalu bo, kot kaæe, v zvezi πe veË takih dræav. Po drugi strani pa tudi nekaj precej bolj 

razvitih dræav, kot je Slovenija, ostaja zunaj zveze Nato. Skratka Ëlanstvo v vojaπki zvezi, 

v katero te sprejmejo iz povsem drugih razlogov, ne more biti merilo razvitosti. Slovenija 

naj bi imela kot Ëlanica Nata veËje moænosti za sodelovanje pri raznih skupnih 

projektih na podroËju znanosti in tehnologije. Æe mogoËe. Toda ali ne bo vsaj do veËine 

teh projektov imela dostopa tudi kot Ëlanica EU in kot Ëlanica drugih organizacij, kot 

so OZN, Unesco, WHO, Svetovna trgovinska organizacija in druge? Menim, da bi se 

Slovenija morala pridruæiti dræavam, ki si prizadevajo, da bi OZN izpolnjevala svoje 

naloge, in ne æelijo, da se v svetu oblikuje falanga do zob oboroæenih dræav, ki bodo 

ustrahovale ves ostali svet v slogu nedavnega bombardiranja Srbije ali Afganistana. 

KljuËno vpraπanje, ki ga zagovorniki vkljuËitve v Nato vedno preskoËijo, ostaja vpraπanje, 

ali je politika, katere instrument je Nato, res politika, ki naj bi jo zagovarjala ali 

se celo zanjo borila Slovenija, oziroma ali si res tako zelo æelimo podpirati to politiko, 

da moramo v Nato. »e je bilo jasno povedano, da æelijo ZDA πiriti Nato zato, da bo vojska 

Nata navzoËa ob vsej evropski meji Rusije, se vpraπajmo, zakaj je to pomembno za 

Slovenijo? Kaj so nam naredili Rusi, da bomo zdaj skupaj z Nemci, Italijani in Ameri- 

Ëani preæali nanje ob meji? »e je namen Nato predvsem omogoËanti sedanji koncept 

globalizacije, je razlogov za slovensko podporo in za vkljuËitev πe manj. Ta koncept je 

za manjπe dræave poguben in ravno te dræave bi morale storiti vse za drugaËno globalizacijo, 

ki ne bo potrebovala tankov in vse æivo uniËujoËih bomb za odpiranje trgov proizvodom 

in storitvam multinacionalk. To bi moral biti program sodelovanja, ki bi temeljil 

na priznavanju in spoπtovanju posebnosti in razliËnosti kot temelju kakovosti æivljenja 

in ne na vsiljevanju hamburgerja Ëloveku, ki morda zaradi tradicije svoje deæele 

raje je kaj drugega.

Cena za morebitno vkljuËitev 

Æe veËkrat smo bili nedvoumno opozorjeni, da se bodo AmeriËani pri odloËanju o 

tem, ali sprejeti Slovenijo v Nato ali ne, odloËali na podlagi ocene, koliko lahko sprejem 

Slovenije koristi ZDA in dræavljanom ZDA. Na to je æe lani opozarjal dopisnik Dela 

E. Hladnik MilharËiË. Poleg tega, da je ameriπki veleposlanik v Sloveniji zahteval hitrejπe 

reπevanje denacionalizacijskih zahtevkov nekoË jugoslovanskih, sedaj ameriπkih 

dræavljanov, priËakuje tudi odpravo domnevnih ovir za vstop ameriπkega kapitala 

v Slovenijo, Ëeπ da Slovenija daje prednost evropskim vlagateljem. Da se je veleposlanik 

kar nerodno zmotil, ne verjamem. Bolj verjamem, da je za ZDA ob razmiπljanju 

o Sloveniji in drugih moænih Ëlanicah Nata, res pomembno le vpraπanje, v kolikπni 

meri lahko naπe Ëlanstvo prispeva k uresniËevanju interesov ZDA in dræavljanov 

ZDA. Ker Slovenija ne meji na Rusijo, je na æalost slovenskih natofilov manj zanimiva. 

Povrhu pa je tudi slovenski vojaπki potencial tako rekoË zanemarljiv. Naπi sanitetni 

vodi, ki jih poπiljamo na razna krizna obmoËja, paË ne morejo nadomestiti bataljonov 

ameriπkih marincev, pa Ëe se πe tako izkaæejo. Tudi s tega vidika je naπe Ëlanstvo 

v Natu manj pomembno. In ker hkrati πe zamujamo z reorganizacijo svoje vojske 

po æeljah ZDA in tudi kot moæni kupci vojaπke tehnike nismo zelo zanimivi, je moænosti, 

da bi bili res zaæeleni v Natu, malo. Morda nas bodo πe najbolj podpirali spet 

Italijani v priËakovanju, da jim bo to olajπalo njihov “prodor” proti vzhodu, v Istro in 

Dalmacijo; prav gotovo pa bodo pravoËasno znali zahtevati πe kako protiuslugo za 

svojo podporo. Ker je tako, skuπa Slovenija pritegniti pozornost z usluænostjo. Poleg 

tega plaËuje zagovornike slovenske vkljuËitve z denarjem slovenskih davkoplaËevalcev 

in se trudi, da bi kakorkoli æe ugodila vsem zahtevam vodilne sile v zvezi Nato. 

Spomnimo se, kaj vse je Slovenija v zadnjem Ëasu bila æe pripravljena storiti oziroma 

je storila, da bi si pridobila naklonjenost ZDA. Spomnimo se zakona, s katerim je parlament 

precej prej, kot je bilo res potrebno, udaril po naπi farmacevtski industriji na 

zahtevo ZDA. Spomnimo se, da je ena od slovenskih æelezarn morala prenehati izva- 


173

æati svoje proizvode, resda namenjene vojaπki rabi, v eno od dræav, ki so na Ërnem seznamu 

ZDA. Omenil sem æe tudi izdatke, ki jih ima zunanje ministrstvo s plaËevanjem 

lobistov, ki naj bi lobirali za Slovenijo v ZDA. »e bi sredstva, ki so namenjena 

samo najbolj znanemu od njih, namenili na primer za subvencioniranje izidov prevodov 

slovenskih leposlovnih del v tujini, bi bila korist veliko veËja. Kar precej pa bi ta 

vsota zalegla tudi kot prispevek za gradnjo pediatriËne klinike. 


174 

Razlogi za histerijo 

Zakaj si torej naπa politiËna elita od levice do desnice tako æeli vkljuËitve v Nato? Tudi 

lanska polemika, v katero sta se v slogu nekdanjih partijskih komisarjev z zmerjanjem 

novinarjev in javnih obËil vkljuËila zunanji minister in predsednik SDS, ni postregla 

z novimi argumenti. Je v resnici to res le hlepenje po potrditvi od zunaj? Kot da 

nam mednarodno priznanje, Ëlanstvo v najpomembnejπih mednarodnih organizacijah 

in pridruæeno Ëlanstvo v EU z nesporno moænostjo vkljuËitve in ne nazadnje tudi vera 

in zaupanje vase ne zadoπËajo, da bi konËno postali res samozavestni! Zdi se, da ravno 

politiËni vrh slovenske dræave najmanj verjame in zaupa v lastno dræavo in njen obstoj 

in si æeli za vsako ceno najti varno zavetje v okviru organizacije, s katero Slovenija nima 

niË skupnega. VËasih je sliπati, da je bolje skleniti zavezniπtvo s tistimi, ki te morda ogroæajo 

(italijanski apetiti po vzhodni obali Jadrana in germanski po jugovzhodni Evropi) 

kot tvegati, da te ob kaki prihodnji zaostritvi spet skuπajo spraviti s sveta. Kaj pa, Ëe bo 

druæenje v Natu pravzaprav olajπalo njihova prizadevanja? Pred tem nas svari tudi zgodovinska 

izkuπnja izgube dveh tretjin nacionalnega ozemlja. Ozemlje smo praviloma izgubljali, 

ko smo bili v kakem tesnem zavezniπtvu ali celo skupni dræavi, in jemali so 

nam ga tisti, s katerimi smo bili v tej skupni dræavi ali zavezniπtvu. Zdi se, da je glavni 

motiv strah pred samostojnostjo in odgovornostjo zase, kot da ne znamo ali si ne upamo 

biti samostojni in sami odgovorni za svojo prihodnost. To je glede na zgodovino sicer 

do neke mere razloæljivo, ni pa veË razumljivo in sprejemljivo.

©e najteæje je o vpraπanju Slovenije in zveze Nato razpravljati s pisci Ëasopisnih pisem 

bralcev. V teh pismih je vËasih mogoËe zaznati æe kar nerazumni strah pred prihodnostjo 

in popolno nezaupanje v lastno sposobnost obrambe. To nezaupanje in 

strah se potem πe najveËkrat povezujeta z oËaranostjo nad udarno moËjo sil zveze Nato; 

za vsem pa je mogoËe slutiti πe podzavestno æeljo po identifikaciji s to moËjo. In 

naposled se znajdemo na ravni πale o Albancih in Kitajcih, le da bi se πala danes glasila: 

“Mi in AmeriËani bomo ustrahovali ves svet, ko bomo tudi Slovenci v zvezi Nato.” 

Nekateri utemeljujejo svoje prizadevanje za vkljuËitev v Nato s skupnimi vrednotami, 

Ëeπ da gre za organizacijo demokratiËnih dræav, ki so nosilke sistema vrednot, za 

katerega smo se odloËili ob osamosvajanju. To, po mojem prepriËanju, v veËji meri velja 

za EU, ki je tudi glede dejanskega spoπtovanja Ëlovekovih pravic pred ZDA. Z 

vkljuËitvijo v EU bomo res priπli v krog teh dræav, tako da ni potrebe po dodatnem 

potrjevanju s Ëlanstvom v Natu. To Ëlanstvo nam bo prineslo predvsem obveznosti in 

viπji proraËun za vojsko, ob tem ko nam zmanjkuje sredstev za konsolidacijo zdravstva, 

za propadajoËo kulturno dediπËino, za podporo sodobni umetnosti itn. Po drugi 

strani pa bi Slovenija in podobne dræave morale storiti vse za to, da OZN ohrani svojo 

vlogo organizacije, ki naj skrbi za prepreËevanje spopadov in za vzdræevanje miru na 

nemirnih obmoËjih, za zagotavljanje najviπje ravni varstva Ëlovekovih pravic po vsem 

svetu in za enakopravnost vseh dræav ne glede na stopnjo razvitosti, civilizacijsko ali 

versko pripadnost ali kakrπnekoli druge okoliπËine. 

ZavraËam histerijo v zvezi z Natom kot plod neizæivetih osebnih ambicij nekaterih 

politikov in izraz njihovega dvoma o smiselnosti in prihodnosti slovenske dræave in o 

naπi sposobnosti preæivetja brez tujega varuπtva. Zato si æelijo v okrilje vojaπke organizacije, 

ki jih zaslepljuje s svojo moËjo, pri tem pa jim je vseeno, Ëe Slovenija znotraj 

te organizacije, v kateri odloËa moË posamezne Ëlanice, ne bo imela nikakrπne politiËne 

ali drugaËne teæe. 


175


176 

Slovenija mora najti in si zagotoviti svoje mesto med dræavami sveta, vsekakor sebi 

primerno mesto, in ne sme privoliti v pritiske po izenaËevanju in prilagajanju vzorcu, 

ki ga nam in vsemu svetu vsiljujejo sile, ki zelo agresivno poskuπajo urediti po 

svoji podobi in po svojih potrebah ves svet. Dosedanje prizadevanje za vkljuËitev v 

Nato kaæe in opozarja, da je slovenska politika pripravljena ponoviti napako, ki je 

znaËilna tudi za naπe vkljuËevanje v EU. Namesto da bi poudarili svoje posebnosti kot 

posebne kvalitete in jih skuπali uveljaviti v pogajanjih z EU, v bistvu pristajamo na izniËevanje 

teh posebnosti in prenaπanje modelov iz drugaËnih okolij v Slovenijo. V 

tem pogledu ravnamo tudi v pogajanjih z EU manj samozavestno in dostojanstveno, 

kot so ravnale Avstrija, ©vedska in druge dræave. In naposled bomo v celoti privolili 

tudi v zahteve, ki nam jih v zvezi z naπo obrambno politiko, v zvezi s prihodnjim razvojem, 

druæbeno ureditvijo in s kljuËnimi predpostavkami civilizacije in kulture postavljajo 

predvsem ZDA in tudi najbolj vplivne Ëlanice EU (potroπniπtvo, modeli organiziranja 

in financiranja socialne varnosti, kulture, znanosti, kmetijstva oziroma ravnanja 

s podeæeljem in okoljem ipd.). 

In kaj je alternativa vkljuËitvi v zvezo Nato? Najbræ ne kaka naivno idealistiËna vizija 

nevtralnosti; pravi koncept za Slovenijo bi bila oboroæena nevtralnost, seveda ob 

uravnoteæeni zunanji politiki in iskanju moænosti za prijateljska zavezniπtva z vsemi 

dræavami, ki ne kaæejo teæenj po nadvladi. Taka dræa bi bila zdruæljiva tudi s konceptom 

nadaljnjega razvoja sil zdruæene Evrope za posredovanje na kriznih æariπËih in 

prepreËevanje konfliktov. Predvsem pa bi Slovenija morala oklicati miroljubno politiko 

in se ne riniti v nekakπne protiteroristiËne koalicije, ki so le krinka za ekspanzijo 

globalizacije in novodobno kriæarstvo. 

Naj torej strnem: Prihodnost se zagotovo ne imenuje Nato.

Rastko MoËnik * 

Nato je slepa ulica 

1. Zgodovinski pomen razprave o Natu 

Razprava, ali naj se Slovenija pridruæi zvezi Nato ali ne, je sicer polna paradoksov 1 , 

nedoslednosti 2 in tudi nizkih udarcev 3 : a je vseeno ta Ëas ena redkih javnih razprav nasploh 

‡ in je nemara celo edina, ki zadeva zares pomembna in celo odloËilna vpraπanja. 

Posegov, ki so spremenili naravo tukajπnjega soæitja, odloËili o naπem æivljenju in o usodi 

potomcev, je bilo v zadnjih Ëasih sicer kar dosti. A ob njih ni bilo zaresne razprave, 

marsikdaj bi za te posege ‡ Ëetudi so bili odloËilni ‡ teæko rekli, da so izπli iz kakπne 

“odloËitve”. Najpogosteje so jih izvrπili v sivih obmoËjih administrativne in izvrπilne samoumevnosti, 

pod uspavajoËim okriljem strokovne izvedenosti in na obrobjih javnega 

177 

* Prof. dr. Rastko MoËnik je sociolog na Filozofski fakulteti in Fakulteti za druæbene vede v Ljubljani, predava tudi na raznih teoretskih ustanovah, piπe 

teorijo, kolumne in prevaja. 

1 Prvi paradoks je æe v tem, da je vladna politika, ki jo podpira tudi desna opozicija, zelo verjetno v nasprotju z ustavo. Ali, Ëe smo bolj zadræani: privræenci pridruæitve 

Natu doslej πe niso dokazali, da je njihovo prizadevanje v skladu s tretjim odstavkom 124. Ëlena ustave: “Pri zagotavljanju varnosti izhaja dræava predvsem iz 

mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.” Militarizacija politiËnega govora in preteænega dela zunanje politike pa nesporno dokazuje, kako hud je zaton 

tukajπnjega politiËnega establiπmenta od Ëasov, ko je ta establiπment sestavil veljavno ustavo ‡ pa æe takrat njegova raven ni bila kdo ve kako visoka. 

2 Vlada, denimo, trdi, da naj bi Ëlanstvo okrepilo varnost ‡ hkrati pa nas hoËe vËlaniti v vojaπko zvezo, ki je uradno pravzaprav v vojni; definicija nasprotnika v tej 

vojni ‡ “terorizem” ‡ je pravno sporna in omogoËa kriminalizacijo opozicijskih in zlasti zunajparlamentarnih politiËnih zavzemanj (to postaja evropski problem; prim. 

John Brown, “Les périlleuses tentatives pour définir le terrorisme” /Pogubni poskusi, da bi definirali terorizem/, Le Monde diplomatique, februar 2002); vlada trdi, 

da naj bi Ëlanstvo poveËalo obrambno sposobnost ‡ hkrati pa analize kaæejo, da se bo pri novih Ëlanicah sicer poveËala sposobnost sodelovanja pri hitrih posegih 

v poljubnih delih sveta ‡ da pa ne bodo veË sposobne samostojno braniti svojega ozemlja (gl. npr. Bonn International Center for Conversion, Brief 21. Small States 

‡ Big Worries /Majhne deæele ‡ velike skrbi/, februar 2002). 

3 Vladna retorika, ki nas prepriËuje, da naj bi nas Ëlanstvo v Natu nekako “civiliziralo”, temelji na rasistiËni delitvi na “civilizirani svet” in “malopridni svet” (prim. 

znane izjave zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla); posamezni privræenci pridruæitve so to ideologijo prakticirali tudi v zvezi s konkretnimi osebami, ki so opozarjale 

na spornost pridruæitvene zamisli. »lani vlade so poskuπali iz javnosti izriniti nasprotnike pridruæitvenega projekta in so si nekajkrat zagotovili monopol v javnih 

nastopih. Za natovsko propagando so zlorabili nekatere proslave (dan upora, obletnico zadnjih spopadov v 2. svetovni vojni, dan slovenske vojske itn.). Anonimna 

publikacija Urada vlade za informiranje Natopis je, kakor so æe veËkrat javno opozorili, na veË naËinov nekorektna (prinaπa samo staliπËa v prid pridruæitvi, zamolËuje, 

prireja podatke ipd.).

zavedanja ... Ko so nas zadeli uËinki teh ukrepov, je bilo æe prepozno, so bili æe fait 

accompli, je bila javna zavest æe otopela, deprimirana, zatrta. 4 Razprava o Natu je po dolgem 

Ëasu spet prava politiËna razprava: v njej je izbruhnilo marsikaj od tistega, kar je 

depolitizacija devetdesetih zatrla, pregnala na rob, izgnala iz javnosti ‡ prav zato, da bi bili 

sploh moæni vsi tisti ukrepi in posegi, s katerimi so spremenili naravo tukajπnje druæbe, 

posegli v naπa æivljenja in, æal, v marsiËem doloËili tudi æivljenja naπih potomcev. V izbruhu, 

do katerega je priπlo z razpravo o Natu ‡ Ëe smo natanËni: z nasprotovanjem pridruæitvi 

Natu ‡ seveda ni niË samodejnega in samoniklega: je le teæko priËakovani, dolgo 

pripravljani uËinek πtevilnih politiËnih praks, vztrajnih zavzemanj, duhovitih in potrpeæljivih 

prizadevanj, ki so se doslej vsaj æe dvakrat zgostila v mnoæiËno politiËno gesto in 

se neustavljivo vsilila nadzorovani javnosti: ob manifestaciji solidarnosti s pribeæniki in 

prebeænicami februarja 2001; in z ljubljansko manifestacijo ob sreËanju Putin-Bush na 

Brdu pri Kranju 16. 6. 2001. 5 

Kakor pri prebeænikih in sreËanju Putin-Bush so tudi v razpravi o Natu odloËilna vpraπanja 

sedanjega zgodovinskega trenutka odprli tisti, ki so nasprotovali uradni politiki; kakor 

obakrat poprej je tudi pri Natu politiËni establiπment svoje poËetje tihotapil pod krinko 

Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 

178 

4 Le dva zgleda: denacionalizacija in privatizacija; oboje nasploh, lahko pa tudi na posebej: brutalizacija odnosov na delovnem mestu, ki izhaja iz privatizacije; 

krivice za velike skupine niË hudega sluteËih ‡ kakor, denimo, za najemnike v denacionaliziranih stavbah. ‡ Ali pa: izbris desettisoËev dræavljank in 

dræavljanov leta 1992 (po ocenah: med 50.000 in 80.000 oseb) ‡ in poznejπe sprenevedanje zakonodajalca, izvrπne oblasti in javne uprave po odloËitvi 

ustavnega sodiπËa, da je treba odpraviti posledice tega nezakonitega in protiustavnega dejanja (gl.: Matevæ Krivic, “‘Izbrisani’ ‡ πkandal brez primere”, 

Mladina, 13. maj 2002). ‡ Ali pa novejπi primer: na zadnjem zasedanju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Katarju novembra 2001 so med drugim 

sprejeli tudi doloËilo, ki omogoËa privatizacijo vodnih virov (gl. Le Monde diplomatique, maj 2002); ali je komu znano, kakπno je bilo staliπËe slovenske delegacije 

do tega vpraπanja ‡ in kako misli tukajπnja oblast delovati v razmerah, ki jih to doloËilo prinaπa. ‡ S tem povezan primer so sklepi sestanka predsednikov 

vlad in dræav Evropske zveze v Barceloni marca 2002: “liberalizacija” trga energije (kalifornijska izkuπnja: porast elektriËnih tarif za 500% do 1000%, 

redukcije ...); privatizacija æeleznic (britanska izkuπnja pred zadnjo nesreËo v Potters Baru, kjer je bilo 6 mrtvih in 80 ranjenih: 74 mrtvih, okoli 880 ranjenih, 

zapiranje nerentabilnih prog, ukinjanje popustov ‡ in 60 milijard funtov dræavnih subvencij v naslednjih 10 letih); vpeljava pokojninskih skladov 

(izkuπnja ZDA: v povpreËnem gospodinjstvu starejπih obËanov /47-64 let/ so dohodki med letoma 1983 in 1998 padli za 13%; v 65% takih gospodinjstev 

so bili dohodki leta 1998 niæji ali enaki kakor leta 1983 v enakih gospodinjstvih; zato pa so dohodki zgornjih 20% narasli za 19%, dohodki najviπjih 

5% pa za 176%) (gl. Le Monde diplomatique, april 2002). ‡ OdveË je pripomniti, da ima sedanja tukajπnja vlada v naËrtu vse te privatizacije in liberalizacije, 

vkljuËno z “zmernostjo pri mezdah” in “fleksibilno organizacijo dela”, ki ju zahteva 29. Ëlen barcelonskih sklepov. 

5 O manifestaciji 16. junij 2001, njenem pomenu, nasledkih in o moænostih, ki jih je odprla, glej KuzmaniÊ, T. (2002), Policija, mediji, UZI in WTC 

(antiglobalizem in terorizem), Svete krave, Mirovni inπtitut, Ljubljana.

samoumevnosti in neproblematiËnosti; v vseh treh primerih je politiËni razred malone 

enotno nastopil proti najbolj zgovornemu, najbolj dejavnemu in zgodovinsko osveπËenemu 

delu javnosti. 6 Z vsakim izmed teh dogodkov se je izraziteje kazala nesposobnost 

sedanjega politiËnega razreda, da se spopade z osrednjimi zgodovinskimi problemi sodobnega sveta; 

njegova odloËenost, da se podredi politiki sedanjih svetovnih gospodarjev, in njegova vnema, 

da postane izvrπevalec politike za obrambo sedanjega svetovnega gospostva; naposled je skoz te 

dogodke vse bolj rasla nestrpnost politiËnega establiπmenta do njegovega lastnega javnega mnenja 

in vse bolj se je potrjevala njegova ravnoduπnost do usode ljudstva. 

V nasprotju s tem ravnanjem politiËnega establiπmenta pa se v boju proti pridruæitvi 

Natu ponovno prebujajo tiste moËi, s katerimi se je tukajπnje ljudstvo æe veËkrat ‡ vzemimo 

najimenitnejπi zgled: denimo, leta 1941 ‡ uprlo æelezni logiki evropske zgodovine 

7 ‡ in skupaj z naprednim Ëloveπtvom odprlo nova obzorja, ki jih ta Ëas svetovni izkoriπËevalci 

in zatiralci poskuπajo ponovno zamraËiti. 8 


179 

2. Kako se priËujoËi prispevek pridruæuje razpravi 

V tem prispevku bom poskusil na kratko pokazati, da bi bila morebitna pridruæitev 

zvezi Nato za ljudstvo Slovenije kratkoroËno nerazumna in srednjeroËno zgreπena; dolgoroËno 

bi bila za tukajπnje ljudi malone samouniËevalna, za Ëloveπtvo pa πkodljiva. 

6 Manifestaciji solidarnosti s prebeæniki so se pridruæili nekateri posamezniki in posameznice iz ZLSD in redki iz LDS; manifestantom ob sreËanju Bush- 

Putin se ni pridruæil nihËe iz strankarske politike, nihËe iz politiËnega establiπmenta ni protestiral ob takratni zastraπevalni demonstraciji policijske sile. Ob 

nogah gospodovih je tistega dne slovenski politiËni razred na Brdu obhajal svojo spravo, divjanje policije po Ljubljani pa je razodevalo profano resnico 

mistiËne poroke. Edina stranka, ki je sposobna javno in odprto razpravljati o Natu, je ZLSD ‡ presenetljivo je bila zaradi tega tarËa nenaklonjenih komentarjev 

v obËilih, kakor da bi novinarje in novinarke zmedlo, Ëe kdo pretrga strankarsko enoumje sedanjega establiπmenta. 

7 Na to so prvi opozorili v Mladini: “VkljuËevanje v Nato je v Sloveniji postalo simbolna toËka upora, zahteva po boljπem in praviËnejπem svetu.” (Jure 

Trampuæ, “Zahtevajmo globalno praviËnost”, Mladina, 6. maj 2002.) 

8 Zagovorniki pridruæitve Natu so nedavno zaslutili, da bi bila pridruæitev v nasprotju z zgodovinskim angaæmajem, s katerim so ljudje v Sloveniji v 20. stoletju 

tako uspeπno “delali svojo zgodovino”. Odtod presenetljivi “protifaπistiËni obrat”, ki ga je izvrπil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v govoru na dræavni 

proslavi 26. aprila. Alternativna proslava v preddverju Cankarjevega doma je s fascinantno natanËnostjo razodela resnico laæi v dvorani (gl. moj spis “»as 

hlapËevstva in dan upora” v Dnevniku, 11. maj 2002). 12. maja je na proslavi ob obletnici zadnjih bojev ob koncu 2. svetovne vojne obrambni minister dr. 

Anton Grizold ponovil isti motiv: po njegovem naj bi “zveza Nato nastala prav na temelju protihitlerjevske vojaπke koalicije” (Delo, 13. maj 2002). Nato je 

kot ena izmed prvih institucij hladne vojne razbil protifaπistiËno koalicijo.

Kakor je opozoril Immanuel Wallerstein 9 , sta Ëasovna razseænost raziskovanja in 

njegova prostorska razseænost neloËljivo povezani, saj skupaj doloËata predmet raziskovanja. 

V sploπnem sta Ëasovna in prostorska razseænost premo sorazmerni: daljπa Ëasovna 

obdobja ko raziskujemo, πirnejπi je tudi prostor, ki ga zajemamo. A pri tem ne gre za 

preprosto Ëasovno-prostorsko “naraπËanje” spoznavnega predmeta: narobe ‡ s spremembami 

Ëasovno-prostorskega obsega se spreminja tudi sam “notranji ustroj” spoznavnega 

predmeta, spreminja se spoznavni predmet sam. Prav te notranje preobrazbe 

problematike so za nas dragocene. ©ele s tem pregibanjem naπega vpraπanja ‡ vpraπanja o 

Natu ‡ bomo svoje razmiπljanje vzdignili na raven, ki mu pritiËe, ‡ na raven zgodovinskega 

problema. Vpraπanje, ki je vzniknilo iz vsakdanjih æivljenjskih praks in aktualnih 

politiËnih bojev, bomo predelali v zgodovinski in torej v teoretski problem πele s tem, da 

ga bomo hkrati formulirali, postavili z razliËnih “staliπË”, da ga bomo izoblikovali iz razliËnih 

teoretskih perspektiv ‡ da ga bomo, kakor bi rekel Vico, obravnavali po metodi 


180 

Starih, to je, po humanistiËni topiËni metodi. 10 

Teh razliËnih perspektiv ni mogoËe zvesti drugo na drugo: so druga na drugo ireduktibilne 

in zato tudi zahtevajo, da o njih razmiπljamo diskontinuirano, da naπa misel potuje 

skoz raznorodne predele ‡ da je preudarek bolj podoben modernistiËnemu kolaæu 

kakor pa tradicionalistiËni krajini. A med temi raznorodnimi in ireduktibilnimi “momenti” 

je mogoËe vzpostaviti teoretske povezave: resda ne tvorijo nikakrπne “celote”, 

res jih na koncu ni mogoËe “povzeti”, sintetizirati, kaj πele “sumirati” ‡ pa je vendarle 

mogoËe in teoretsko tudi nujno konceptualno doloËiti razlike med raznorodnimi “glediπËi” 

in organizirati urejene, Ëetudi ne kontinuirane prehode z enega “stojiπËa” k drugemu. 

V tem je navsezadnje ves humanistiËni postopek: v izdelovanju prehodov Ëez 

9 Wallerstein, I. (1991): “The inventions of TimeSpace realities: towards an understanding of our historical systems” /Iznajdbe Ëasovno-prostorskih realnosti: 

k razumevanju naπih zgodovinskih sistemov/, v Wallerstein, I. (1995): Unthinking Social Science /Odpremislimo druæbene vede/, Polity Press. 

10 VeË o humanistiËnem teoretskem postopku gl. v naπem spisu: “Sistem druæboslovja in njegovi uËinki”, »asopis za kritiko znanosti, letnik XXVIII, leto 

2000, πt. 200-201. ‡ Pregleden povzetek sedanje problematike humanistike in druæboslovja prinaπa: Wallerstein, I.; in drugi (2000): Kako odpreti 

druæbene vede, Zaloæba /*cf., Ljubljana.

azlike, ki jih ni mogoËe odpraviti, v sposobnosti, da “mislimo” hkrati iz raznorodnih 

glediπË, s staliπËa razliËnih “razglednih krajev”, topoi, v vzpostavljanju moænosti, da 

hkrati gledamo iz razliËnih perspektiv ‡ in da ves Ëas spoπtujemo, ohranjamo te raznorodnosti 

in razlike. 

V tem je tudi razlika med teorijo in ideologijo: ideologija ustvarja iluzijo, da obstaja 

neko odlikovano razglediπËe, od koder je mogoËe vse te razlike zaobjeti z enotnim pogledom, 

zadrgniti v enotno vreËo. Ideologija ustvarja utvaro, da je mogoËa “sinteza”, da 

je mogoËe vpraπanje totalizirati in povzeti: zato ideologija tudi ustvarja praktiËno iluzijo, 

kakor da je mogoË en sam odgovor, enoten sklep in ena sama odloËitev, kakor da je mogoËa in 

potemtakem tudi nujna ena sama in edina akcija. 

Teorija pa, narobe, ohranja heterogenost in razliËnost ‡ a je sposobna tudi pokazati, 

v kakπnem razmerju so med seboj vsi ti raznorodni momenti in elementi: na koncu teoretskega 

preudarka zato ne more biti sinteze ‡ teorija daje le ta praktiËni napotek, da je 

Ëlovekovo delovanje svobodno in da praktiËnih odloËitev ni mogoËe samodejno izpeljati iz teoretskih 

preudarkov. Teorija spoπtuje svobodo ‡ in jo po svoje tudi omogoËa. 

Tako bom tu razpravljal o Natu: æe vnaprej naj povem, da se bo pokazalo, da je vpraπanje 

“Nato da ali ne?” zgolj ideoloπko vpraπanje in da zapira moænost zgodovinskega 

in torej tudi teoretskega preudarka. Pokazalo se bo, da je zavrnitev Ëlanstva v Natu πele 

pogoj za zgodovinsko odgovorno in teoretsko trdno razmiπljanje o naπih zgodovinskih 

moænostih. S tem, da Slovenija ne stopi v Nato, si bo ljudstvo Slovenije omogoËilo, da tudi v 21. 

stoletju deluje na ravni zgodovinskih zahtev, da deluje uspeπno zase in odgovorno do Ëloveπtva. 


181 

3. NaËrt razmisleka 

Razmiπljali bomo po shemi petih “Ëasovno-prostorskih” perspektiv, ki jo je razvil 

ameriπki sociolog Immanuel Wallerstein. 11 Wallerstein prve πtiri optike povzema po 

francoskem zgodovinarju Fernandu Braudelu, dodaja pa πe eno nadaljnje glediπËe. 

11 Pregleden povzetek Wallersteinove teorije glej v: Wallerstein, I. (1999): Utopistike ‡ DediπËina sociologije, Zaloæba /*cf., Ljubljana.


182 

1. KratkoroËni vidik ustreza Braudelovi “dogodkovni zgodovini”; po Wallersteinu izraz 

“epizodiËna zgodovina” bolj ustreza, saj ne napeljuje k lovu na mitoloπki “dogodek”, 

paË pa povzema dejansko zgodovinopisno prakso, ki “dogodke” obravnava v nizih, 

doloËitev nizov pa je odvisna od sploπnih teoretskih staliπË in odloËitev posameznega 

zgodovinopisca. Iz kratkoroËne perspektive je nize dogodkov mogoËe obravnavati 

kot epizode: ta vidik zgodovinsko gradivo organizira na naËin pripovedi ali naracije. Zadnje 

Ëase priljubljeni problemi v zvezi z zgodovinsko pripovedjo, naracijo, pripadajo prav tej 

“detajlistiËni” zgodovinopisni optiki. Naracija zgodovinskih epizod pa ne doloËa zgolj 

trajanja dogodkovnih nizov, temveË nize tudi prostorsko umeπËa. Pravzaprav Ëasovnega 

in prostorskega vidika sploh ni mogoËe loËevati: tako, denimo, govorimo o “procesu 

πiritve Nata in njegovih posledicah za odnose v Evropi”; ali o “posledicah na podroËju 

Evrope in Azije”. Pri tem ni pomembno, kakπen prostorski razseæaj se nam zdi ustrezen: 

kakor dolæina trajanja “epizod” je tudi velikost prostora, v katerem epizode potekajo, 

odvisna od konkretnih zgodovinarjevih teoretskih in tudi drugih staliπË in odloËitev. 

Pomembna je narava prostora, v katerega se umeπËajo epizodni nizi dogodkov: 

pri kratkoroËnem pogledu je ta prostor geopolitiËni prostor (opisujejo ga izrazi kakor 

“Evropa”, “Evrazija”, “Bliænji Vzhod”, “Balkan”, “Pacifiπki bazen” ipd.). ‡ KratkoroËni 

vidik torej obravnava epizodiËni geopolitiËni Ëasovno-prostorski kompleks. Dosedanja razprava, 

ali naj bi se Slovenija pridruæila Natu ali ne, je v glavnem potekala v tem kratkoroËnem 

geopolitiËnem obzorju: to je razumljivo, saj je bilo s tem najbolj neposrednim in 

vsakdanji govorici najbliæjim prijemom πe najlaæe prebiti ideoloπko zaporo, ki jo je organiziral 

sedanji politiËni establiπment, da bi z njo onemogoËil razmiπljanje o Natu. 12 

2. SrednjeroËni vidik je Braudelova “konjunkturna zgodovina”. Iz dogodkov in njihovih 

nizov je mogoËe sklepati na procese, v okviru katerih so ti dogodki sploh moæni in 

glede na katere je dogodke sploh mogoËe povezovati v nize. “Konjunkturna zgodovina” 

zato obravnava kombinacije zgodovinskih procesov, v katerih je mogoËe odkriti 

notranjo “logiko” ali “kohezijo”; denimo: gospodarsko krizo v poznih dvajsetih in v tri-

desetih letih dvajsetega stoletja; ali: vzpon in razcvet po 1945; ali: depresijo in krizo v 

zadnjih tridesetih letih dvajsetega stoletja ... Wallerstein opozarja, da ta vidik obravnava 

faze v gibanju πirπega sistema, vzpenjajoËi se ali padajoËi “ciklus” v sistemskem nihanju. 

Zato ta vidik po njegovem zajema “cikliËni Ëas”. Prostorski ustreznik cikliËnega Ëasa 

so po Wallersteinu socialne konstrukcije, ki definirajo prostore tiste vrste, kakrπne so 

loËitve “Vzhod/Zahod”, “Sever/Jug” ipd. Te druæbeno-prostorske klasifikacije hkrati 

“opisujejo” druæbeno-zgodovinske realnosti in izraæajo ideoloπke “predstave”, kako ljudje 

umevajo te “realnosti”, se nanje odzivajo in jih s svojim zgodovinskim delovanje sooblikujejo. 

Te “prostorske” delitve se nanaπajo prav tako na “dejanski” zgodovinski poloæaj 

kakor na njegovo druæbeno organizirano uravnavanje. Prostori “konjunkturne” 

zgodovine so potemtakem “druæbena dejstva”, kakor jih je koncipiral nadaljevalec 

Durkheimove zastavitve Marcel Mauss ‡ Ëigar koncept “totalnega druæbenega dejstva” 

je Claude Lévi Strauss zgostil v duhovit obrazec: “totalno druæbeno dejstvo = ‘stvar’ + 

‘reprezentacija’”. 13 Prostorske razloËitve “konjunkturnega” vidika potemtakem opisujejo 

stvarne procese, organizirano in institucionalizirano delovanje Ëloveπkih skupin v 

teh procesih ‡ izraæajo pa tudi samorazumevanje zgodovinskih dejavnikov. Zato jim 

Wallerstein pravi “ideoloπki prostori”. ‡ V obzorje cikliËno-ideoloπkega srednjeroËnega vidika 

so razpravo o Natu premaknili tako imenovani “antiglobalisti” ali, natanËneje, nasprotniki 

neoliberalne politike globalizacije. Ti v πiritvi Nata vidijo odziv srediπËa kapitali- 


183 

12 Zanimivo je, da vlada in Natu privræeni politiËni establiπment vztrajata pri tej najbolj “detajlistiËni” perspektivi tudi πe zdaj, ko so nasprotniki 

pridruæitve Natu svojo argumentacijo æe razvili v obzorju problematike “globalizacije”, to je, na drugi in tretji ravni po Braudelu in Wallersteinu, 

delno pa celo na Ëetrti ravni. Zato sooËenje med privræenci pridruæitve in njenimi nasprotniki vse bolj zgublja skupno podlago: zgodovinsko in intelektualno 

odgovorno je seveda ohranjati vsa moæna obzorja razmiπljanja. To, da se vlada in Natu privræeni politiËni establiπment zapirata le v najbolj 

neposredno vrsto razmiπljanja in argumentiranja, kaæe na njuno intelektualno nezadostnost in zgodovinsko neodgovornost. A hkrati je poenostavljanje 

lahko tudi uspeπno orodje za demagogijo: vladni argumenti za Nato bodo potemtakem toliko uspeπnejπi, kolikor manjπe intelektualne zahteve 

bodo postavljali in kolikor manjπo zgodovinsko odgovornost bodo zahtevali njihovi naslovljenci in naslovljenke. Propaganda za Nato bo toliko 

uspeπnejπa, kolikor bolj se bo njenim govorkam in govorËem posreËilo, da v deæeli ustvarijo atmosfero populizma. Sploπni pogoj za uspeπnost 

natovske propagande je torej isti kakor sploπni pogoj za uspeh politikov, kakrπni so avstrijski Haider, francoski LePen ali italijanski Berlusconi. O 

tem bi morali razmiπljati tisti, ki v politiËnem establiπmentu ne podpirajo novega evropskega faπizma. 

13 Claude Lévi-Strauss, “Uvod v delo Marcela Maussa” (1950), v: Marcel Mauss, Esej od daru in drugi spisi, ©KUC-FF, Ljubljana, 1996. Prim. 

tudi mojo spremno besedo k navedenemu delu “Marcel Mauss ‡ klasik humanistike”.


184 

stiËnega svetovnega sistema na sedanjo krizo sistema. Iz te perspektive je πiritev Nata 

poskus vladajoËih kapitalistiËnih srediπË (transnacionalk in imperialistiËnih reæimov), 

da bi ohranili sedanje gospostvo in da bi prisilili dræave zunaj srediπËa svetovnega gospostva, 

da jih pri tem prizadevanju podpirajo. 

3. DolgoroËni vidik, Braudelova zgodovina “dolgega trajanja”, izhaja iz spoznanja, da 

so “faze” paË faze v nekem “okviru”, da so “cikli” nihanje v okviru nekega sistema. S tega 

vidika govorimo o ciklih v kapitalistiËnem svetovnem sistemu: “prostor”, ki se odpira iz te 

perspetive, je strukturni prostor. Ne glede na to, kako potegnemo geografske meje tega 

sistema (je bila Indija leta 1750 æe znotraj kapitalistiËnega sistema? kdaj je kapitalizem 

zajel Rusijo? ipd.), je za njegovo “prostorsko” strukturacijo znaËilno, da ustvarja razcep 

na “center, srediπËe” in “periferijo, obrobje”, da je mogoËe razpravljati o “pol-periferiji”, 

da nemara obstajajo podroËja “izkljuËenosti” in procesi “inkorporacije” ipd. ‡ V obzorje 

strukturnega vidika so razpravo o Natu postavili tisti med nasprotniki neoliberalizma, 

ki se spraπujejo, kam se sistemsko umeπËa sedanja kriza kapitalizma in kaj sistemsko pomenijo 

sedanji poskusi vodilnih sil kapitalizma, da bi z militaristiËno politiko, katere del 

je tudi Nato, ohranile svetovno prevlado. Sploπna odgovora sta samo dva: ali bo kapitalizem 

za zdaj preæivel in se bo njegova nestabilnost v pospeπenem ritmu nadaljevala 

vse do njegovega konca ‡ ali pa bo kapitalizma konec æe v bliænji prihodnosti. Pri obeh 

moænostih se odpirata isti vpraπanji. Najprej vpraπanje: ali lahko Ëloveπtvo preæivi kon- 

Ëno krizo kapitalizma ‡ to je vpraπanje o “veËnih” stalnicah Ëloveπkega soæitja. Potem 

pa drugo vpraπanje: kako naj Ëloveπtvo preæivi; ali je mogoËe to krizo ustvarjalno izkoristiti 

za vplivanje na zgodovinske spremembe ‡ to je vpraπanje o zgodovinski preobrazbi 

in o naËinih, kako vplivati nanjo. Odgovori na prvo vpraπanje vzpostavljajo problemsko 

polje Ëetrtega raziskovalnega vidika; z razpravljanjem o drugem vpraπanju pa 

odpiramo obzorje petega vidika. 

4. Onkraj dolgoroËnega vidika se tako odpira “veËnostni” ali, natanËneje, zunaj-Ëasni 

vidik. Ta se ukvarja s stalnicami Ëloveπkega bivanja ‡ s tistim, kar naj bi za ljudi veljalo

“ne glede na prostor in Ëas”. Koliko je ta vidik realistiËen, je mogoËe sicer razpravljati: 

a v sedanjem Ëasu ponorelega individualizma se kot “trajna” znaËilnost Ëloveπkega soæitja 

kaæe “udruæbljenost”, se pravi, solidarnost ‡ in s tem povezana druæbena kohezivnost. 

Mehanizmi druæbene kohezije se seveda spreminjajo ‡ a kohezivnost je videti stalnica. 

Prav ob sedanjem kritiËno zaostrenem neoliberalnem individualizmu, ki æe ogroæa planet, 

ki postavlja pod vpraπaj preæitek Ëloveπtva in nemara celo πtevilnih vrst æivljenja na 

zemlji, so πtevilni druæboslovci in druæboslovke ponovno odprli ta sicer klasiËna vpraπanja. 

V razpravi o Natu pa to razseænost zlasti odpirajo ekoloπki argumenti proti pridruæitvi 

vojaπki zvezi. 

5. Poprejπnji Ëasovno-prostorski kompleksi so sicer povezovali razliËne vrste Ëasov in 

prostorov ‡ a bilo jim je skupno, da so bili njihovi Ëasi kronoloπki, prostori pa topoloπki. 

Z zadnjega vidika pa je mogoËe ugledati tisto, kar poprejπnjim perspektivam uhaja, za 

kar so “slepe” in kar je zato z njihovega glediπËa videti “iracionalno”, kaotiËno, nedoumljivo: 

to sta prostor in Ëas spremembe, kraj in trenutek, ko se sistem zlomi in ko vzniknejo 

novi sistemi. Ta “Ëas” ali “trenutek” ne sodi v razseænost chronos, temveË je tisto, 

Ëemur so Stari rekli kairos, ugodni, “pravi” trenutek. 14 Analogno bi lahko rekli, da ta 

kraj ni topos, temveË je utopos. To je Ëas, ki ga ni mogoËe videti s staliπËa sistemskih procesov, 

kraj, ki ga ni na zemljevidih, kamor se vpisuje status quo; ni ju mogoËe ugledati s 

staliπËa ideologij, ki ohranjajo in obnavljajo to, kar paË je. Transformacijski vidik vpeljuje 

nepravoveren pogled in pelje v zgodovinsko dejanje. 15 Preobrazbeni vidik je premaknjen 

glede na poprejπnje vidike: Ëe so poprejπnji vidiki drug od drugega razliËni, je preobrazbena 

perspektiva radikalno raznorodna. Prav zato je ravno ta pogled, ki neizbrisno 

vsebuje aktivistiËno prvino, tisto staliπËe, ki najbolje omogoËa, da se ravnamo po raziskovalni 

zapovedi, da je treba hkrati gledati iz vseh razliËnih perspektiv. Preobrazbena per- 


185 

14 Za obdelavo problematike kairos v alternativni teoriji glej prispevek Æagarja, I. Æ. v ur. Vrdlovec Z. (1987): Montaæa, Imago, Ljubljana. 

15 Prav na to je mislil Machiavelli, ko je zapisal, da do velikih dejanj pride le, kadar se sreËata fortuna in virtú: sreËen splet “zunanjih okoliπËin” 

‡ in “krepost” zgodovinskega junaka, ki je v vsakdanji dogodkovni zmedi sposoben ugledati priloænost in jo izkoristiti (natanËneje: ki je iz vsakdanje 

zmede sposoben narediti priloænost).

spektiva ali, preprosteje, aktivistiËna usmerjenost zato ne “ovira” druæboslovnega raziskovanja, 

temveË je, prav narobe, nujna, Ëe naj raziskovanje ustrezno zaobseæe vse vidike, 

brez katerih ostaja nepopolno in v primeæu idoloπkih doloËilnic, ki jih ne nadzoruje 

in ki se jih ne zaveda. 16 ‡ Preobrazbena perspektiva je znaËilna za vse posege, ki nasprotujejo 

pridruæitvi Slovenije Natu. Prav zato, ker so ta staliπËa zgodovinsko iznajdljiva, 

so tudi analitiËno prenicljiva. 17 

4. Epistemoloπka opomba 

Teoretsko delo na podroËju druæboslovja torej zahteva, da vsaj upoπtevamo, Ëe æe 

tudi ne obdelamo, vse navedene “perspektive”: ker pa πele peti zgornji vidik omogoËa, 

da urejeno poveæemo vsa navedena glediπËa ‡ je vsaj minimalna teoretizacija praktiËno-aktivistiËne 

razseænosti druæboslovnega poËetja nasploh in naπega lastnega teoretskega 

dela posebej nujni pogoj, da lahko druæboslovno poËetje pridobi teoretsko naravo. 

Tu smo ponovno naleteli na znaËilno napetost, nemara æe kar protislovje med teoretsko 

zahtevo druæboslovja in njegovim instutucionalnim obstojem. OËitno je namreË, 

da je mogoËe druæboslovje razdeliti na vede ali discipline in potem te vede institucionalizirati, 

samo Ëe osamimo posamezne “perspektive”. Ali natanËneje: institucionalizacija 

ved in disciplin zagotavlja in ohranja loËenost in osamitev posameznih vidikov, 


186 

ki le skupaj lahko omogoËajo teoretsko delo, Ëetudi ga seveda πe ne zagotavljajo. 

16 Seveda ima vsako druæboslovno raziskovanje, naj bo πe tako “pozitivistiËno”, svojo “aktivistiËno” razseænost. Le da v prijemih, ki se je otepajo in ki jo tajijo, 

ostaja netematizirana: torej ideoloπka. “Dezinteresirani” prijemi so potemtakem prve ærtve svojega aktivizma: ne le, da ne mislijo svojih praktiËnih posledic, 

temveË jim njihova teoreticistiËna iluzija tudi pomembno omejuje njihov teoretski domet. In narobe: tiste teoretske prakse, ki ne le “priznavajo” svojo praktiËno-aktivistiËno 

prvino, temveË jo tudi sistematsko razvijajo, do neke mere “nadzorujejo” svoje praktiËne uËinke ‡ hkrati pa πele s tem izpolnijo enega izmed 

nujnih pogojev za teoretsko prakso kot teoretsko prakso: πele s tem namreË vzpostavijo obzorje, ki jim omogoËa hkratno ohranjanje vseh razliËnih analitiËnih 

perspektiv in preklapljanje med temi perspektivami. 

17 Prav zato intelektualno odgovoren odnos do zgodovinskih procesov tako rekoË nujno pripelje do nasprotovanja pridruæitvi Natu ‡ in narobe, aktivizem 

nasprotnikov Nata neizbeæno vsebuje vsaj minimalno teoretsko prvino. Pogled, ki zdruæuje moænost teoretske analize z odprtostjo za zgodovinsko delovanje, 

se pravi, pogled, ki gleda s staliπËa kairos (in torej s staliπËa utopije), se æe od vsega zaËetka izmakne protislovju, ki je vanj ujeta vladajoËa ideologija. VladajoËa 

ideologija namreË za sedanji zgodovinski poloæaj hkrati pravi, da je “kriza” in “tranzicija”. “Po mojem sta prepletajoËa se koncepta ‘krize’ in ‘tranzicije’ ‡ ti 

besedi sta najpogostejπi v naπem druæboslovnem besediπËu ‡ zgolj razliËni preobrazbi kairos” (Immanuel Wallerstein, Unthinking Social Sciences, str. 146.)

Navedimo te osamitve in institucionalizacije kar po vrsti: 

1. Z osamitvijo epizodiËne geopolitiËne perspektive dobimo politologijo in njene izpeljave 

(npr. prouËevanje mednarodnih odnosov ali obramboslovje). 

2. Z osamo cikliËno-ideoloπke perspektive dobimo na eni strani sociologijo; na drugi 

strani pa z dodatno zoæitvijo perspektive, ki izloËi problematiko ideologije in tako “pozabi” 

na vpraπanje “domaËinskega pogleda” (se pravi, da izvræe dejstvo, da obstajajo 

razne vrste “racionalnosti”), dobimo ekonomijo. Za sociologijo znaËilno nihanje med kulturalizmom 

in empiricizmom lahko pojasnimo prav iz teæav, ki jih prinaπa teoretizacija 

ideoloπke razseænosti: sociologija “niha” okoli ideoloπke prvine, na katere izkljuËitvi se 

vzpostavlja ekonomija. 

3. Strukturno perspektivo so odkrili v zgodovinopisju ‡ a do odkritja je priπlo prav z 

radikalizacijo zgodovinskega pogleda. 18 Za to perspektivo je znaËilno, da se je sposobna 

(in da se mora) umestiti glede na poprejπnji perspektivi, da interpretira njune doseæke 

v svojem problemskem prostoru ‡ in da je izrecno polemiËna proti zapiranju v poprejπnja 

horizonta. V zgodovinopisju ta perpektiva nikakor ni samoumevna in tudi ni samodejno 

zagotovljena ‡ velik del zgodovinopisja πe naprej ostaja v okviru epizodne 

geopolitiËne perspektive (sem lahko uvrstimo pravzaprav vsako zgodovino, ki “pripoveduje”) 

in cikliËno-ideoloπke perspektive (v katero je nazadoval tudi del zgodovinopisja 

iz πole Annales: denimo, tisti, ki se ukvarja z “mentalitetami”, z zgodovinami posameznih 

æivljenjskih fenomenov ‡ zasebnosti, smrti, otroπtva, strahu ipd.). 

4. Zunaj-Ëasni vidik naj bi zajemal univerzalije Ëloveπkega udruæbljenja. 19 Mi pa bi 

raje rekli, da ta vidik ni tisti, ki bi bil najbolj “oddaljen” od svojega “predmeta”, temveË 


187 

18 Odkritje, ki ga upraviËeno pripisujejo πoli revije Annales, je pravzaprav odziv na posebno zgodovinsko krizo druæboslovja. Druæboslovni klasiki 

(Karl Marx, Emile Durkheim, Max Weber) se namreË æe vnaprej umeπËajo v strukturno razseænost. 

19 Wallerstein je sicer skeptiËen do tega vidika ‡ vanj naj bi sodile “generalizacije nomotetiËnih druæbenih ved” (op. cit., str. 144). A za zgled 

Wallerstein navaja domnevno univerzalnost prepovedi incesta ‡ se pravi strukturno potezo. Glede na to, da je “nomotetiËna” zahteva druæboslovju 

zunanja in da jo poganja ideoloπki pritisk “naravoslovne” norme ‡ bi za zunajËasni vidik prej domnevali, da je “specifiËna zunanjost” druæboslovja, 

odkoder preæijo ideoloπke pasti in kamor se odlagajo ideoloπke usedline njegovih lastnih praks.

je ta, ki mu je najbolj blizu: tako zelo blizu, da ga niti ni veË mogoËe loËiti od “predmeta”. 

Zato bi sem raje πteli tehnike urejanja medËloveπkih odnosov (pravo) in vplivanja na ljudi 

(retorika). ZunajËasni indiferentizem je mogoË le s tehnicistiËnega staliπËa: za ceno popolnega 

relativizma kar zadeva smer delovanja ‡ a tudi za ceno popolnega aktivizma. 

Ta “zunaj-Ëasni” vidik zato ni “najviπja toËka”, do katere se lahko vzpne druæboslovni 

duh ‡ prej je najniæja toËka, do katere lahko propade ‡ ali je kveËjemu problematiËna 

niËta toËka njegove akcijske sposobnosti. ©e najbolje bi to toËko doloËili kot razloËilnico 

med teorijo in ideologijo v druæboslovju: je hkrati niËta toËka teorije in nediferencirano 

izhodiπËe ideologije. 

5. »e je poprejπnji vidik niËta toËka razlike med “teorijo in prakso” v druæboslovju z 

negativne tehnicistiËne strani ‡ je preobrazbeni vidik izhodiπËna toËka teorije in “niËta 

toËka” ideologije v tem pomenu, da zahteva minimalno ideoloπko izpeljavo, ki ga vplete 

v zgodovinsko dejanskost. Ta ideoloπka izpeljava je vsaj v izhodiπËu hkrati toËka teoretske 

samo-refleksije in torej ne more biti poljubna. Ta vidik je nujen za vsak teoretski 

prijem ne glede na sicerπnjo “klasifikacijo” ‡ a æe vnaprej je mogoËe reËi, da bo pristno 

teoretske obdelave teæko klasificirati po “vedah in disciplinah” in da bodo vselej nekako 

πtrlele iz vsakega poskusa uvrstitve. 


188 

Ta izlet v epistemologijo druæboslovja je bil potreben, da bi lahko pojasnili tale paradoks 

v tukajπnjih razpravah o Natu: ena izmed skupin prebivalstva, ki je moËno zastopana 

med nasprotniki pridruæitve Natu, so ljudje z visokoπolsko izobrazbo; na drugi 

strani pa so nekateri visokoπolski uËitelji druæboslovja zagovarjali pridruæitev Natu. 20 

Paradoks se razpusti v znaËilno problematiko intelektualne slabe vesti, Ëe si ogledamo 

akademske zagovore pridruæitve Natu v luËi zgornjih opomb: zagovore z “akademsko” 

avro je mogoËe razviti le na ozadju “disciplinarne ortodoksije”, se pravi, na podlagi prevladujoËih 

mnenjskih tokov v posameznih vedah ali disciplinah. Bolj ko so zagovori 

20 O tem obseæneje piπe TonËi KuzmaniÊ v prispevku v tej knjigi.

pridruæitve “akademski”, bolj so tudi “institucionalni” ‡ in manj so teoretski; bolj so 

torej ideoloπki ‡ ideoloπki v pomenu, da ostajajo v obzorju ta Ëas prevladujoËih akademskih 

ideologij in da tega obzorja ne mislijo. 21 

5. Izpeljava po vidikih 

Ob doslej zapisanem je mogoËe argumentacijo sámo predstaviti razmeroma zgoπËeno. 

1. KratkoroËni geopolitiËni vidik 

Na kratko progo dileme sploh ni. Tudi Ëe bi obstajal kakπen bolj dolgoroËen razlog, iz 

katerega bi bilo vredno vsaj razmiπljati o morebitni pridruæitvi zvezi Nato, o tem po analizah 

ekonomskih strokovnjakov ne bi imelo smisla razmiπljati vsaj dotlej, dokler Slovenija 

ne bi bila æe nekaj let Ëlanica Evropske zveze. Pridruæitev Evropski zvezi naj bi bila 

namreË tako zelo draga, da sploh ne pride v poπtev, da bi si ob teh stroπkih nalagali πe 

dodatno breme morebitnega vstopa v Nato. 22 

“Evropski” argument je mogoËe tudi obrniti: razpravljanje o Natu zavira sooËenje z 

bolj pereËimi problemi sodobnosti, med katerimi je zlasti zdruæevanje Evrope. »e evropsko 

zdruæevanje ni v nasprotju s πiritvijo Nata, potem je lahko le zdruæevanje na neoliberalni 

podlagi: torej na podlagi tiste vrste kapitalistiËne vladavine, ki je neposredni vzrok 


189 

21 O tem, kako status intelektualca, pripadnost inteligenci, profesionalna kompetenca in podobne “odliËnosti” niso nikakrπno jamstvo, da bi bili njihovi 

odliËniki sposobni uspeπne zgodovinske analize, da so “odliËnosti” prej ovira za analizo in πe zlasti za akcijo, prenicljivo in duhovito piπe Boris 

Buden v: Kaptolski kolodvor, Centar za savremenu umetnost, Beograd, 2002. Buden moænost teoretske obdelave hkrati povezuje z druæbeno kritiko 

in s pozicijo, ki je “nekako v konfliktu z druæbo, v kateri æivi” (str. 101). 

22 Ekonomist prof. dr. Bogomir KovaË pravi takole: “Slovenija bo po vstopu v EU nekaj let plaËevala posredne stroπke nujnega zniæanja inflacije in 

veËje træne konkurence (1-2% BDP letno). Zato bi morali v naslednjih πtirih letih maksimirati obrambne stroπke na 1,7% BDP in potem znotraj 

teh omejitev optimalizirati æeleno in priËakovano reformo nekoliko demoralizirane slovenske vojske. Na srednji rok je najpomembnejπa oblika 

slovenske kolektivne varnosti konkurenËno gospodarstvo in socialna stabilnost. Zato vojaπkega odstotka BDP v obdobju vstopa v EU ne potrebujemo 

pri ‘topovih’, temveË pri ‘maslu’.” (Pismo bralca v Sobotni prilogi, Delo, 23. februar 2002.) ‡ Bogomir KovaË v navedenem odlomku mimogrede 

opozarja na dve pomembni toËki, ki sicer nista predmet njegovega posega, sta pa znaËilni tudi za druge “tranzicijske” kandidatke za Nato: 

1. da zagovorniki pridruæitve varnostno problematiko neupraviËeno zoæujejo na vpraπanje vojaπke obrambe; 2. da je zagretost za Nato v precejπnji 

meri povezana z notranjimi teæavami vojaπkih institucij in s tem, da so vojaπke institucije le slabo povezane s preostalo druæbo.


190 

za sedanjo svetovno krizo. 23 Kdor torej vËlanitev v Nato povezuje s pridruæitvijo Evropski 

zvezi, se potemtakem zavzema za to, da bi se Evropa zdruæila na neoliberalni podlagi. 

Ob tem je nemara treba pojasniti, da seveda ne gre zgolj za to, da bi ob “vkljuËevanju 

v Evropo” “branili svoje posebne interese”. PaË pa gre za smiselnost evropskega 

zdruæevanja, za to, komu naj bi “koristilo”. Tako ljudstvom v Ëakalnici kakor ljudstvom 

zdruæene Evrope bi, denimo, koristilo, Ëe bi se uprli naËrtu privatizacije druæbenih servisov; 

in Ëe bi se uprli πe drugim vse preπtevilnim neoliberalnim znaËilnostim, vzidanim v 

same temelje sedanje Evropske zveze. »e bi uveljavili preprosto dejstvo, da so dræave 

zdruæene Evrope brækone edina sila, ki se lahko upre neoliberalnemu izsiljevanju v 

Svetovni trgovinski organizaciji; da Evropa nemara lahko zaustavi neoliberalno divjanje 

Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ... To so resniËni problemi pridruæevanja 

Evropi: namreË to, da sedanja konstrukcija zdruæene Evrope za zdaj ne sluæi 

koristim ljudstev Evrope ‡ in da πe manj uveljavlja koristi Ëloveπtva. 

S trapenjem s “pridruæevanjem Natu” kandidatke za Evropsko zvezo ne le zgubljajo 

energijo, ki bi jo bilo veliko koristneje porabiti za sooËanje s pravimi in dramatiËnimi 

problemi evropskega zdruæevanja ‡ temveË tudi popolnoma po nepotrebnem sebe same 

potiskajo v odvisnost in postajajo nekakπna peta kolona neoliberalizma v Evropi. Namesto 

da bi deæele kandidatke pritisnile na politiËni in administrativni “razred” Evropske 

zveze, da opusti svojo preteæno neoliberalno usmeritev, prostovoljno prevzemajo vlogo 

trojanskega konja ‡ in na πkodo svojih ljudi, ljudi Evrope in celotnega Ëloveπtva hlap- 

Ëujejo interesom kapitalistiËnih oligarhij in njihove vojaπke in politiËne udarne sile. 24 

23 Vendar pa je πiritev Nata po πtevilnih analizah v nasprotju s πiritvijo Evrope; prim. obseæno argumentacijo v Mladini, ki se konca s sklepom: 

“PrikljuËevanje Natu ni niti moderno niti nujno in postaja vsak dan bolj ‡ antievropsko.” (Mladina, 13. maj 2002.) 

24 Nastop veleposlanikov dræav, ki kandidirajo za Ëlanstvo v zvezi Nato, je dopisnik Dela iz ZDA opisal takole: “Prvi zunanjepolitiËni cilj vseh je Ëlanstvo v vojaπkem 

zavezniπtvu Nato. ... Razen popolnega strinjanja s predloæenimi pogoji ni bilo sliπati nobene izvirne ideje o svetu. SporoËili so, da si vse dræave æelijo Ëlanstva, s tem 

pa se zunanja politika tudi konËa.” (Delo, 3. maja 2002.) Za sprejem v Nato prosijo: Albanija, Bolgarija, Estonija, Hrvaπka, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija, 

Slovaπka, Slovenija. Druæba je zgovorna: tri deæele, ki so se z ideologijo bolj ali manj faπizoidnega nacionalizma pravkar otresle sovjetskega imperialnega gospostva; 

dve deæeli, ki sta se pravkar otresli diktatorskih reæimov v sluæbi sovjetskega imperializma v veliki zmedi, revπËini in dezorientiranosti; deæela, ki se je pod zastavo 

faπizoidnega nacionalizma pravkar otresla kvizlinπkega avtoritarnega reæima; deæela, ki se je pravkar otresla izolacionistiËne diktature in kjer vladata zmeda in

Kampanja za pridruæitev Natu je bila sprva nemara nekakπen alibi za pasiven in 

fatalistiËen odnos tukajπnje politike do evropskega zdruæevanja; zdaj pa je brækone æe 

tudi med vzroki za paralizo politiËnega establiπmenta in za njegovo degeneracijo v nekakπno 

parodijo paternalistiËne “kastne” dræave. 25 

2. SrednjeroËni cikliËni vidik 

S staliπËa umestitve v sedanji ciklus svetovnega kapitalizma je mogoËe reËi tole: neoliberalna 

strategija sistemskega jedra poveËuje razlike med bogatimi in revnimi tako v 

svetovnem merilu kakor v nacionalnem merilu tudi ondod, koder so jih v 20. stoletju 

æe pomembno zmanjπali. 26 MilitaristiËna politika nekaterih reæimov v srediπËu sistema 

je na razne naËine sestavni del neoliberalne strategije. S pomembnimi dræavnimi vlaganji 

poskuπa ponovno zagnati gospodarski ciklus in izvleËi svoja nacionalna gospodarstva 

iz recesije. Vojaπki argumenti jim omogoËajo, da se ne dræijo predpisov, ki jih sicer 


191 

revπËina; deæela, ki ji od znotraj in od zunaj onemogoËajo, da bi se konstituirala v dræavo; deæela, ki je svojo dræavnost utemeljila na kontinuiteti z domaËim zgodovinskim 

faπizmom in na etniËnem ËiπËenju. Zraven pa Slovenija: deæela z izvirnim in uspeπnim zgodovinskim socializmom; deæela z moËno in prevladujoËo antifaπistiËno 

tradicijo; ki je bila sposobna frontno organizirati antifaπistiËni odpor in ki jo je frontno izroËilo obvarovalo pred stalinistiËno degeneracijo; ki je izpeljala pristno revolucijo 

20. stoletja ‡ socialistiËno revolucijo; ki je zmogla demokratiËna in druæbeno prenovitvena gibanja v socialistiËnem kontekstu ‡ nazadnje tudi alternativna 

gibanja, ki so obetala, da bodo pognala zgodovino naprej od doseækov zgodovinskih socializmov; deæela, ki ima med “tranzicijskimi” dræavami najmanj revπËine (in 

manj revπËine kakor devet dræav Evropske zveze) in ki za zdaj πe nekako brzda naraπËanje druæbene neenakosti; ‡ naposled deæela, ki je nemara πe zmerom sposobna, 

da pretrga “tranzicijsko” nazadovanje in ponudi zgodovinsko alternativo sedanjim oblikam neoliberalnega in neoimperialistiËnega kapitalizma ... So nemara ti 

zgodovinski fakti pravi razlog, da sedanja politiËna oblast, ki se ne v dejanjih ne v besedah in ne v mislih ne navezuje na te tradicije, tako sili v Nato? 

25 Denimo, slepomiπenje z referendumom. Slovenija uradno kandidira, velika veËina politiËnega establiπmenta pa se zavzema, da naj bi bil referendum o vstopu v 

Nato zgolj vnazajski, se pravi, da naj bi ga izpeljali πele po morebitni odobritvi pristopa. A Ëe bo Slovenija na podlagi svoje uradne kandidature sprejeta v Nato ‡ 

kakπen poloæaj bi nastal, Ëe bi referendum zavrnil Ëlanstvo, potem ko bi Slovenija æe postala Ëlanica? ‡ 13. maj 2002 je Delo poroËalo, da naj bi v zunanjem ministrstvu 

ZDA predstavnikom slovenske vlade “svetovali ..., da bi bilo referendum o vstopu v Nato bolje opraviti pred povabilom kakor po njem”. Istega dne zveËer 

je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v Odmevih na TV Slovenija demantiral pisanje Dela. ‡ Predstavniki vlade ZDA so jasno povedali, da je za ZDA tako imenovano 

“povabilo” v Nato æe sprejem v zvezo, s katerim “povabljenke” æe postanejo Ëlanice. 16. maj 2002 je Delo poroËalo, da je ameriπki zunanji minister Colin Powell 

zunanjim ministrom t.i. “vilniuπke skupine” “pojasnil, da povabilo v Nato ne bo nekakπno ‘pogojno povabilo oziroma pogojno Ëlanstvo’, ampak bodo vse dræave, ki 

bodo povabljene, dejansko hkrati stopile v zavezniπtvo”. Powell je iste besede oËitno ponovil predsedniku vlade dr. Drnovπku, saj je ta po njunem sreËanju dejal: 

“Powell je komentiral, da vidi vabilo kot zaËetek Ëlanstva in ne kot neko vmesno pripravljalno obdobje.” (Delo, 17. maj. 2002.) ‡ »e bo vnazajski referendum zavrnil 

Ëlanstvo v Natu, bi morala Slovenija potem izstopiti iz zveze. Vidimo lahko, kolikπne bi bile moænosti za moralno, to je, “nepolitiËno” izsiljevanje, Ëe bi bil referendum 

πele po odloËitvi Nata, ali nas sprejme ali ne. PolitiËni razred bi nas tedaj izsiljeval, naj reπimo njegovo “Ëast”, zato ker je blefiral pred Natom. 

26 Glej zelo informativen in duhovit Ëlanek Miπa Alkalaja, “Bogatenje bogatih”, Mladina, 20. maj 2002.

vsiljujejo drugim dræavam. 27 Vojaπki pritisk dræi v gospodarski in politiËni odvisnosti 

“zaveznike”. Hkrati “zaveznike” sili h kupovanju oroæja in k povezanim nakupom pri 

najmoËnejπih deæelah svetovnega srediπËa. 

Nato je tako sestavni del strategije, ki breme krize prenaπa na πibkejπe in revnejπe, se 

pravi, na tiste, ki so æe tako in tako izkoriπËani. Politika, katere del je Nato, uniËuje 

doseæke stoletnih bojev v druæbah, ki so æe dosegle visoko stopnjo enakosti in svobode. 

Neoliberalna politika, katere del je tudi Nato, razkraja solidarnostne mehanizme, uveljavlja 

obrazec “vojne vseh proti vsem” ‡ in s tem, med drugim, bistveno zmanjπuje 

“varnost”. Morebitna vËlanitev v Nato bi tukajπnje ljudi v marsiËem onesposobila, da se 

uprejo tem najnevarnejπim procesom naπe sodobnosti. 

3. DolgoroËni strukturni vidik 

Po mnenju nekaterih 28 se sedanja kriza kapitalizma lahko izteËe v zaËetek novega 

kapitalistiËnega cikla pod novo hegemonijo ‡ ali pa v razkroj kapitalizma na eno izmed 

njegovih glavnih razseænosti: na imperij brez trga ali na trg brez imperija. V luËi tega 

scenarija je Nato prvina, ki bodisi pomaga podaljπevati sedanjo agonijo ali pa deluje v 

smeri “imperija brez trga”. Vsekakor pa je med dejavniki, ki popolnoma blokirajo najpomembnejπo 

moænost za prihodnost: konec kapitalizma in preobrazbo v sistem, ki bo 


192 

bolj Ëloveπki ‡ in ki bo znal Ëloveπtvu sploh zagotoviti prihodnost. Majhna dræava, kakrπna 

je Slovenija, bi se lahko angaæirala pri iskanju novih obzorij svetovnega soæitja. ©e 

zlasti, Ëe je ‡ kakor Slovenija ‡ v svoji preteklosti æe izdelala in Ëe v sedanjosti æe ima 

πtevilne nastavke za bolj Ëloveπko prihodnost planeta. 

V nasprotju s tem bi nas vËlanitev v Nato odtrgala od naπih zgodovinskih doseækov 

in nas potisnila v slepo ulico zgodovine. 

27 Carine na uvoz jekla, ki jih je pravkar vpeljala ameriπka vlada, so, denimo, dopuπËene, Ëetudi so v nasprotju z dogmo o “svobodnem pretoku blaga” ‡ zato ker 

zadevajo strateπke izdelke. 

28 Arrighi, G. (1994): The Long Twentieth Century. Money, Power and the Origins of Our Times /Dolgo dvajseto stoletje. Denar, moË in izviri naπega Ëasa/, Verso, 

London etc.

4. Tukaj in zdaj: preobrazbeni vidik 

Iz povedanega izhaja, da je “Nato: da ali ne?” napaËno in πkodljivo vpraπanje. »e se le 

umestimo v “tukaj in zdaj” ‡ in Ëe smo dojemljivi za preobrazbene moænosti, ki nam jih 

je odprla preteklost in ki jih πe zmerom nosi sedanjost: tedaj bomo uvideli, da nas onkraj 

vsiljenih dilem in laænih vpraπanj Ëaka πe ‡ vsa prihodnost Ëloveπtva. 


193

Ne Nato ‡ mir nam dajte!

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?