VARNOST - 1.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
24.10.2014 • Views
Share Embed Flag

VARNOST - 1.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

VARNOST - 1.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

VARNOST - 1.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
mnz.gov.si

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

e v i j a<br />

1/2009<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

Republike Slovenije<br />

Letnik LVII<br />

ISSN 0350 -7114<br />

ENO LETO PO VSTOPU V SCHENGENSKI PROSTOR<br />

Zimsko usposabljanje GE<br />

Z motorjem na Himalajo<br />

Obiskali smo Europol<br />

Dan Združenja Sever

VArNOST<br />

UVODNIK<br />

KAZALO<br />

UVODNIK<br />

4 Pismo ministrice <strong>za</strong>poslenim na MNZ<br />

5 Pogovor z Damjanom Lahom, generalnim sekretarjem na MNZ<br />

Novice<br />

7 Novice<br />

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje<br />

31 Protistresni program <strong>za</strong> delavce policije<br />

31 Mednarodni seminar o vlogi slovenske policije v mednarodnih<br />

civilnih misijah<br />

32 Projekt nediskriminacije pri delu mejne policije<br />

33 Sprejem kandidatov <strong>za</strong> policiste na PU Maribor<br />

33 19. generacija uspešno <strong>za</strong>ključila tečaj PUO<br />

34 Sprejem kandidatov <strong>za</strong> policiste na PU Nova Gorica<br />

34 Usposabljanje na področju protibombne <strong>za</strong>ščite<br />

35 Usposabljanje pomočnikov komandirjev v Gotenici<br />

35 Požarna vaja na PU Novo mesto<br />

36 Zimsko usposabljanje gorske enote<br />

37 Vaja ob jedrski nesreči »NEK - 2008«<br />

37 Slovenjgraška gorska enota na lavinskih dnevih<br />

38 Terensko usposabljanje DPDVN<br />

38 Varnost državljanov in kontrola gibanja oseb v schengenskem<br />

prostoru<br />

Iz življenja in dela<br />

39 Eno leto po vstopu v schengenski prostor<br />

42 Policistke in policisti ste moja »župnija«!<br />

44 Premier obiskal slovenske policiste in vojake na Kosovu<br />

45 Razstava ob 60. obletnici PO v Mariboru<br />

45 Policijski orkester navdušil<br />

46 Prometnik na trekingu v Nepalu<br />

48 Z motorjem na Himalajo<br />

50 Požrtvovalnost, pogum in kanček sreče<br />

51 Prvo reševanje s helikopterjem ponoči<br />

Mednarodno sodelovanje<br />

52 Obiskali smo EUROPOL<br />

56 Kdo so policijski atašeji in kaj delajo<br />

58 Delo v Agenciji Frontex<br />

58 Marjan Ferk, vitez akademskih palm<br />

59 Italijanski kvestor na obisku v Kopru<br />

60 Usposabljanje specializiranih enot policije EUPFT 2008<br />

Prosti čas - predstavljamo policiste<br />

62 Elvis Podlogar<br />

63 Martina Kuder - Veldin<br />

64 Alojz Sladič<br />

65 Sebastjan Špeglič<br />

66 Intervju z Janezom Goljo<br />

Združenje SEVER<br />

68 Slovesnost ob spominskem dnevu Združenja Sever<br />

Šport<br />

70 Na Pokljuki 2009 blesteli specialci<br />

72 Spominski pohod na Krn<br />

73 Božično-novoletni nogometni turnir v Žalcu<br />

74 Turnir v namiznem tenisu<br />

75 20 let dela Policijskega kluba borilnih veščin Celje<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Zadnje čase se veliko govori o etiki. Predvsem kadar gre <strong>za</strong> delo<br />

posameznih institucij, se radi oglasijo poklicani in nepoklicani. O etiki<br />

javne besede pa je slišati bolj malo. O objektivni distanci pri poročanju,<br />

o vplivu na oblikovanje javnega mnenja, o tanki meji med ustavno<br />

varovano pravico do svobode izražanja in sovražnim govorom. O<br />

tem spregovorijo le redki, pa še ti z veliko mero previdnosti.<br />

Kljub dodatnim obremenitvam in obveznostim, ki jih je prinesel<br />

vstop Slovenije v schengenski prostor, kljub povečanemu obsegu dela<br />

in številnim spremembam na tem področju, ki jih spremlja potreba<br />

po večjem številu policistov na terenu, slovenske policistke in policisti<br />

svoje delo opravljajo vestno, strokovno, <strong>za</strong>konito in učinkovito. Visoka<br />

usposobljenost, ki jim jo priznavajo in morda tudi malce <strong>za</strong>vidajo<br />

marsikje v mednarodni skupnosti, krepi ugled tega poklica in mu nedvomno<br />

vrača pristen čar.<br />

Vendar pa vsemu trudu navkljub postajajo nepri<strong>za</strong>nesljivost<br />

množičnih medijev in pogosto neupravičene kritike javnosti skoraj<br />

stalna spremljevalka poklica policista. Pohvale včasih zvenijo tako<br />

abstraktno, da jih je težko ponotranjiti in sprejeti kot nagrado <strong>za</strong> dobro<br />

opravljeno delo. Kritike pa so izjemno neposredne, konkretne in<br />

vsakokrat bolj slikovite.<br />

Morda bi si v tem trenutku želeli, da bi bile delovne razmere v policiji<br />

drugačne. Človek si pač vedno želi in pri<strong>za</strong>deva <strong>za</strong> boljše. A ravno<br />

v takšnih okoliščinah, ki predstavljajo izziv, smo ljudje navadno tudi<br />

najbolj motivirani. In prav v takšnih okoliščinah se najbolj intenzivno<br />

gradijo prijateljstva in rojeva pripadnost. V tem poklicu neprecenljiva<br />

in nenadomestljiva. V želji, da bi se še naprej krepila, da bi <strong>za</strong>polnjevala<br />

praznino med ljudmi in <strong>za</strong>gotavljala varen pristan tistim, ki ga<br />

potrebujejo, vam želimo prijazno pomlad. Naj v vas prebudi le najboljše!<br />

Nina Djordjević<br />

<strong>VARNOST</strong> ISSN 0350-7114<br />

Glavna urednica: Nuška Tavčar<br />

Odgovorni urednik: Dean Božnik<br />

Namestnica odgovornega urednika: Marlena Martinec<br />

Člani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik,<br />

Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob - koordinatorka<br />

Lektorica: Janja Šušteršič-Nučič<br />

Oblikovanje naslovnice: Boris Teodorović<br />

Fotografija na naslovnici: Robert Kralj<br />

Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini<br />

Tisk: Pleško, d. o. o.<br />

Naklada: 4000 izvodov<br />

Naslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana<br />

Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si<br />

Telefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si<br />

Mnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva.<br />

Strokovni prispevki<br />

21 Viktor Zupančič: Obveščanje svojcev o smrti njihovih najbližjih<br />

23 Robert Šumi: Aplikativna etika in družbena odgovornost policije<br />

25 Vanja Bratušek: Timsko delo - oblikovanje tima<br />

28 Marina Vrečar: Vključevanje ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve v procese<br />

integracije načela enakosti spolov<br />

3

PISMO MINISTRICE ZAPOSLENIM NA MNZ<br />

VArNOST<br />

Spoštovane sodelavke in sodelavci,<br />

dobro se <strong>za</strong>vedam,<br />

da sem s<br />

prevzemom funkcije<br />

ministrice <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

prevzela veliko<br />

odgovornost. V<br />

kratkem času, odkar<br />

smo skupaj,<br />

sem se dobro seznanila<br />

s stanjem<br />

na posameznih<br />

področjih; vodje<br />

direktoratov in<br />

sektorjev ste imeli<br />

priložnost predstaviti svoje prednostne naloge, težave<br />

in vizijo <strong>za</strong> prihodnost. Mnogi ste delo odlično opravili.<br />

Hvaležna sem vam <strong>za</strong> to.<br />

Na policistke in policiste sem se že obrnila s posebnim<br />

pismom, ki je dostopno tudi na spletnih straneh<br />

ministrstva, in sicer <strong>za</strong>to, ker gre <strong>za</strong> številčno velik<br />

kolektiv, ki ima specifične pristojnosti, posebno družbeno<br />

vlogo represivnega organa, obenem pa ga pestijo<br />

organi<strong>za</strong>cijske in kadrovske težave. S tem nisem želela<br />

<strong>za</strong>nemariti ostalih delov ministrstva, saj se <strong>za</strong>vedam,<br />

da prav vsak od vas – na številnih področjih v pristojnosti<br />

notranjih <strong>za</strong>dev – opravlja <strong>za</strong>htevno in odgovorno<br />

delo.<br />

Leto 2009 postavlja pred ministrstvo pomembne izzive.<br />

Ob vsej politični volji jih ne bo mogoče uresničiti<br />

brez vas, ki svoje delo opravljate strokovno in odgovorno.<br />

Na področju upravnonotranjih <strong>za</strong>dev nas čaka rešitev<br />

vprašanja izbrisanih, kar je naša predolgo odlašana<br />

moralna in pravna dolžnost. Enako velja <strong>za</strong> pripravo<br />

celovite in človekovim pravicam prijaznejše politike na<br />

področju migracij in azila, vključno s spremembo Zakona<br />

o mednarodni <strong>za</strong>ščiti, pripravo akcijskega načrta<br />

<strong>za</strong> izvajanje programov trajne preselitve in implementacijo<br />

ukrepov integracije tujcev. Bolje od mene veste,<br />

da bo veliko dela s spremenjenimi osebnimi listinami,<br />

od uvedbe prstnih odtisov v potnih listinah do uvajanja<br />

novih vozniških dovoljenj in osebnih izkaznic.<br />

Kot sem večkrat poudarila, vidim vlogo ministrstva<br />

v razmerju do policije v razvojni, normativni, usmerjevalni<br />

in nadzorstveni funkciji, pri čemer je prvo, temeljno<br />

in najpomembnejše vodilo skrb <strong>za</strong> človekove<br />

pravice ob sočasnem ohranjanju najvišje možne stopnje<br />

varnosti. V tem smislu nameravam okrepiti direktorat<br />

<strong>za</strong> policijo in druge varnostne naloge ter vnesti<br />

nekaj večjih sprememb na posameznih področjih njegovega<br />

dela. V skladu z evropskimi standardi bo treba<br />

prevetriti področje <strong>za</strong>sebnega varovanja, detektivske<br />

dejavnosti in občinskega redarstva, zlasti kar <strong>za</strong>deva<br />

njihova pooblastila in usposabljanje, poleg tega pa tudi<br />

okrepiti nadzor nad <strong>za</strong>konitostjo in strokovnostjo<br />

njihovega delovanja. S tem je neposredno pove<strong>za</strong>no<br />

tudi delovanje inšpektorata <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, ki je<br />

kadrovsko podhranjen. Pozornost velja posvetiti tudi<br />

prekrškovnim postopkom s področja upravnonotranjih<br />

<strong>za</strong>dev in razmisliti o odpravi nekaterih prekrškov, ki<br />

nesorazmerno in nelogično obremenjujejo sistem.<br />

Na področju informati<strong>za</strong>cije upravnih notranjih <strong>za</strong>dev<br />

je bilo v <strong>za</strong>dnjih letih veliko storjenega. S tem je<br />

treba nadaljevati. Domišljena in v celotnem javnem<br />

sektorju usklajena informacijska podpora lajša vaše delo<br />

in prispeva k prijaznosti do uporabnikov naših storitev.<br />

Zavedam se, da neusklajenost programskih rešitev<br />

različnih organov na mnogih področjih vašega dela <strong>za</strong>hteva<br />

ponavljanje nalog in nepotrebno birokrati<strong>za</strong>cijo,<br />

ki ne sodi v 21. stoletje. Mogoče je tudi še izboljšati sodelovanje<br />

s kolegi na upravnih enotah, ki spadajo pod<br />

pristojnost ministrstva <strong>za</strong> javno upravo.<br />

Še veliko drugih ciljev bi lahko naštela, vendar se<br />

bomo z nalogami srečevali sproti. Vsekakor jih bomo<br />

laže opravljali, če bomo vsi nastopili odprto, iskreno,<br />

spoštljivo, kolegialno, seveda pa predvsem strokovno in<br />

profesionalno. Nimam pa posluha <strong>za</strong> zlonamerno negodovanje,<br />

podtikanje in nepotrebno birokrati<strong>za</strong>cijo.<br />

Pri sodelavcih spoštujem delavnost in spoštljivost.<br />

Cenim ideje in iniciativo. Za vse to se je vredno truditi.<br />

To velja <strong>za</strong>me v razmerju do vas, to velja <strong>za</strong> vas v razmerju<br />

do sodelavcev, predvsem pa to velja <strong>za</strong> celotno<br />

ministrstvo v razmerju do prebivalcev Republike Slovenije,<br />

ki so vsakodnevni uporabniki naših storitev.<br />

Zavedam se, da ste polno obremenjeni, da razmere,<br />

v katerih delate, niso optimalne ter da vaše delo morda<br />

ni vedno ovrednoteno tako, kot pričakujete. Vsekakor<br />

se bom po najboljših močeh trudila, da bom dosegla<br />

kar se da racionalno organi<strong>za</strong>cijo dela in v okviru danih<br />

možnosti izboljšala okolje, v katerega se vračate vsak<br />

delovnik <strong>za</strong> osem in več ur.<br />

Veselim se vaših konstruktivnih predlogov. Za sprotne<br />

odzive vam bodo moji sodelavci na voljo na elektronskem<br />

naslovu: kk.mnz@gov.si. Kompleksnejša odprta<br />

vprašanja bomo reševali skupaj. Moja pričakovanja<br />

so velika; da bodo tudi uresničena, pa potrebujem<br />

vašo pripravljenost, da skupaj naredimo nekaj dobrega<br />

<strong>za</strong> ljudi.<br />

Vam in vašim bližnjim želiva vse dobro v letu, v katerega<br />

smo že pogumno <strong>za</strong>korakali.<br />

Goran KLEMENČIČ<br />

DRŽAVNI SEKRETAR<br />

Katarina KRESAL<br />

MINISTRICA<br />

4<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

PREDSTAVLJAMO VODSTVO MNZ<br />

POGOVOR Z DAMJANOM LAHOM, GENERALNIM SEKRETARJEM<br />

NA MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE<br />

Damjan Lah je na ministrstvu <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve od novembra <strong>za</strong>poslen<br />

kot generalni sekretar, do<br />

prihoda novega vodje kabineta pa<br />

opravlja tudi naloge vodje kabineta<br />

ministrice. Kot generalni sekretar<br />

neposredno pomaga ministrici pri<br />

vodenju ministrstva.<br />

Prosim, če se na kratko predstavite našim<br />

bralcem.<br />

Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani<br />

obramboslovec in magister poslovnih<br />

ved. Kariero sem <strong>za</strong>čel kot uslužbenec<br />

in kasneje v osamosvojitvenem letu 1991 kot sekretar<br />

Sekretariata <strong>za</strong> ljudsko obrambo ter član Izvršnega sveta<br />

občine Krško, po štirih letih na funkciji direktorja Uprave<br />

<strong>za</strong> obrambo v Posavju sem leta 1999 kot državni sekretar<br />

na ministrstvu <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve prevzel<br />

vodenje področja vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in<br />

vojnih invalidov ter vojnih grobišč. V letu 2001 sem odšel<br />

na ministrstvo <strong>za</strong> obrambo in prevzel dela in naloge namestnika<br />

direktorja Uprave RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje, po<br />

odhodu pa sem se <strong>za</strong>poslil na ministrstvu <strong>za</strong> finance kot generalni<br />

sekretar, v letu 2003 sem prevzel vodenje kabineta<br />

predsednika vlade RS. Po nastopu vlade Jane<strong>za</strong> Janše sem<br />

marca 2005 odšel na GEA College d. d. in prevzel naloge<br />

pomočnika uprave in tajnika Visoke šole <strong>za</strong> podjetništvo,<br />

nato sem se <strong>za</strong>poslil v Agenciji RS <strong>za</strong> javnopravne evidence<br />

in storitve kot vodja službe <strong>za</strong> pravne, kadrovske, splošne<br />

naloge in namestnik direktorja ter v decembru 2008 prevzel<br />

uradniški položaj vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v<br />

ministrstvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.<br />

Kaj ste pričakovali, preden ste prišli <strong>za</strong> generalnega sekretarja<br />

na MNZ? Ali vas je morda kaj presenetilo, bodisi<br />

v pozitivnem ali negativnem smislu?<br />

Pred prihodom na sedanje delovno mesto sem si rekel:<br />

Optimizem velja. Razlogov <strong>za</strong> prevzem tega <strong>za</strong>htevnega<br />

delovnega mesta je bilo kar nekaj: nov izziv in ponovni preizkus<br />

lastnih sposobnosti, interdisciplinarno delovno področje,<br />

udejanjanje znanja s področja vodenja sprememb,<br />

opravljanje nalog v spremenjenih splošnih razmerah (gospodarska<br />

kri<strong>za</strong>), vodenje in oblikovanje novih timov in še<br />

bi se dalo naštevati. Posebnih presenečenj ob prihodu ni bilo,<br />

opažam pa, <strong>za</strong> moje razumevanje stvari, preveliko mero<br />

previdnosti na eni strani in premalo samoiniciativnosti na<br />

drugi strani – tukaj mislim predvsem na menedžerski kader<br />

ministrstva. Upam, da je to samo posledica <strong>za</strong>četnega spoznavanja.<br />

Pri delu, ki ga opravljamo, sta zelo pomembna<br />

<strong>za</strong>upanje in odkritost, stalna komunikacija brez nepotrebnih<br />

občutkov, da se posega v avtonomnost vsakega posameznega<br />

segmenta dela ministrstva. Ko bomo vsi skupaj<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

presegli nepotrebne dvome, bo naše delo<br />

hitreje steklo in lažje bomo stvari spreminjali<br />

na bolje. Zelo napačno bi bilo, če<br />

bi mislili, da so <strong>za</strong> vsebinske spremembe<br />

potrebne najprej tudi kadrovske.<br />

Kako ste se znašli? Se morda spomnite,<br />

kakšen je bil vaš prvi delovni dan?<br />

Kakšen je bil občutek, ko ste zjutraj odhajali<br />

v službo in kako so vas sprejeli<br />

sodelavci?<br />

Ob prihodu na novo delovno dolžnost<br />

se vedno držim pravila: Sprašuj, čim več<br />

sprašuj, bodi radoveden. V skladu z navedenim<br />

sem pričel tudi svoje delovne dni na MNZ, vrstili<br />

so se delovni pogovori z novimi najtesnejšimi sodelavci,<br />

veliko je bilo informacij, ki jih je bilo treba umestiti v mo<strong>za</strong>ik<br />

in si na ta način ustvariti celostno sliko o stanju ter<br />

istočasno že razmišljati o stvareh, ki jih bo treba prednostno<br />

uresničiti ali pa tudi spremeniti. Ravno <strong>za</strong>radi prisotne<br />

dinamike, načrtov in ciljev, ki so pred nami vsemi, se vsako<br />

jutro znova veselim svojih prihodov v službo. Zdaj že vem,<br />

da so ob meni sodelavci, ki so pripravljeni na uspeh in ki<br />

se <strong>za</strong>vedajo, da uspeh dosežemo s trdim delom, ki ga krasi<br />

medsebojno <strong>za</strong>upanje.<br />

Kakšne so vaše naloge? Na katerih področjih pomagate<br />

ministrici?<br />

Kot generalni sekretar neposredno pomagam ministrici pri<br />

vodenju ministrstva, usklajujem delo, vodim strokovno<br />

delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi,<br />

informacijskimi in drugimi viri ter pomagam pri koordinaciji<br />

med notranjimi organi<strong>za</strong>cijskimi enotami ministrstva,<br />

vodim sekretariat – načrtujem, organiziram in nadzorujem<br />

delo v sekretariatu, vključen sem tudi v koordinacijo dela<br />

med ministrstvom in organoma v sestavi. V okviru programa<br />

“Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov” je Evropska<br />

komisija vzpostavila štiri sklade: Evropski sklad <strong>za</strong><br />

begunce, Evropski sklad <strong>za</strong> vključevanje državljanov tretjih<br />

držav, Sklad <strong>za</strong> zunanje meje in Evropski sklad <strong>za</strong> vračanje.<br />

Odgovorni organ <strong>za</strong> upravljanje z vsemi naštetimi skladi je<br />

MNZ. V pove<strong>za</strong>vi s tem je bil kot koordinacijsko telo ustanovljen<br />

nadzorni odbor <strong>za</strong> spremljanje vseh štirih skladov.<br />

Po odločitvi vlade vodim ta nadzorni odbor, ki med drugim<br />

vladi predlaga v potrditev razrez sredstev med prednostnimi<br />

projekti, ki se bodo financirali iz vsakega od skladov.<br />

Kaj bodo vaše prednostne naloge?<br />

Ko govorimo o prednostnih nalogah in njihovi uresničitvi,<br />

moramo vedno misliti na ustvarjanje dodane vrednosti. Pri<br />

tem pa se moramo ozreti na ključno vrednoto – na ljudi.<br />

Ljudje s svojimi značilnostmi in interakcijami pomembno<br />

5

PREDSTAVLJAMO VODSTVO MNZ<br />

soustvarjamo klimo, ki je ključni dejavnik fluktuacije, pa<br />

tudi glavni motivator pri <strong>za</strong>držanju odličnega kadra. Zato je<br />

spreminjanju organi<strong>za</strong>cijske klime vredno posvetiti čas in<br />

pozornost. Samo v organi<strong>za</strong>ciji, kjer razvoj sledi pričakovanjem<br />

<strong>za</strong>poslenih, lahko uvajamo spremembe. Zavedati se<br />

je namreč treba, da vsaka sprememba v ljudeh povzroči<br />

upor. Zaposleni bodo moja prednostna naloga, ki nam bo<br />

omogočila vse ostale organi<strong>za</strong>cijske spremembe, potrebne<br />

<strong>za</strong> racionalnejšo in s tem učinkovitejšo organi<strong>za</strong>cijo ministrstva.<br />

Ne moremo mimo projekta nove stavbe ministristva. Kje<br />

bo nova lokacija ministrstva?<br />

Kot eno od večjih negativnih presenečenj, ki sem jih doživel<br />

ob prihodu v ministrstvo, so bile vsekakor prostorske<br />

razmere, v katerih opravlja svoje naloge večina <strong>za</strong>poslenih<br />

(predvsem na Štefanovi). Zato sem bil posebej vesel, ko so<br />

mi sodelavci predstavili projekt novogradnje, ki bo bistveno<br />

izboljšala delovne razmere <strong>za</strong>poslenih in prispevala k<br />

našemu boljšemu počutju. Gradnjo objekta, ki se nahaja v<br />

Šiški, na lokaciji Litostroja, sem si tudi ogledal in z <strong>za</strong>dovoljstvom<br />

ugotovil, da napreduje v skladu s predvidenimi<br />

roki. Če ne bo nepredvidenih okoliščin, ki bi lahko negativno<br />

vplivale na dokončanje gradnje, se bomo lahko preselili<br />

v avgustu in septembru leta 2010.<br />

Bo na novi lokaciji dovolj parkirišč <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>poslene ali<br />

so morda predvidena parkirišča le <strong>za</strong> službena vozila?<br />

Pri gradnji na lokaciji, ki je nekoliko umaknjena iz centra<br />

mesta, je, poleg dovo<strong>za</strong> z javnimi prevoznimi sredstvi, pomembno<br />

načrtovati tudi ustrezno število parkirnih mest, ki<br />

niso namenjena samo parkiranju službenih vozil in vozil<br />

obiskovalcev, ampak tudi <strong>za</strong>poslenim, ki prihajajo v službo<br />

iz bolj ali manj oddaljenih delov mesta ali sosednjih krajev,<br />

mest. Na novi lokaciji je <strong>za</strong> parkirišča, ki bodo namenjena<br />

tudi uslužbencem ministrstva, ustrezno poskrbljeno. Pričele<br />

pa so se tudi dejavnosti, da bi mestna oblast sprejela<br />

odločitev o podaljšanju proge mestnega avtobusa vsaj do<br />

nove predvidene lokacije ministrstva.<br />

Kako vidite svoje sodelovanje s policijo?<br />

6<br />

VArNOST<br />

Policija je kot organ v sestavi ministrstva razmeroma avtonomna,<br />

vendar pa sem prepričan, da brez dobre komunikacije<br />

in zglednega sodelovanja ne bomo dosegli <strong>za</strong>stavljenih<br />

ciljev ali pa bomo le-te dosegali v bistveno oteženih okoliščinah<br />

in z mnogo več porabljene energije. V medsebojnih<br />

odnosih moramo razmišljati odprto, biti moramo tudi sposobni<br />

dvomiti, vendar z enim poglavitnim razlogom – iskati<br />

boljše odgovore. Policije ne razumem kot drugo stran ministrstva;<br />

usklajevanja in sodelovanja ter izmenjave stališč,<br />

glasnega sporočanja dvomov o nekaterih odločitvah pa tudi<br />

ne razumem kot krnitev avtonomnosti organa v sestavi.<br />

Prepričan sem, da je sodelovanje pri iskanju sistemskih<br />

rešitev vsebinsko nujno in da ne smemo biti preveč togi<br />

in nagnjeni k protokolarnemu načinu komuniciranja. Naše<br />

sodelovanje mora biti delovno intenzivno in ne pretirano<br />

omejeno z notranjimi delitvami. Da pa bi ne bilo napačnega<br />

razumevanja povedanega: sam popolnoma razumem<br />

operativno delovanje in sprejemanje operativnih odločitev,<br />

ki seveda ne preneseta neposrednih in tudi ne posrednih<br />

vpletanj. S povedanim sem hotel poudariti, da sodelovanje<br />

s policijo ali katerimkoli drugim organom v sestavi ne sme<br />

biti ali postati “luksuz”, ampak vsakodnevna intenzivna<br />

komunikacija.<br />

Kakšna je vaša vizija dela na ministrstvu?<br />

Samostojnost, <strong>za</strong>nesljivost, odgovornost, kreativnost, samoiniciativnost,<br />

sistematičnost, pripravljenost na sodelovanje<br />

v timih in na nenehno strokovno spoprijemanje z<br />

izzivi. Navdušiti ljudi <strong>za</strong> delo, prilagodljivost, komunikativnost,<br />

pri delu močna angažiranost, vztrajnost in natančnost.<br />

Pripravljenost odzivati se na dinamične spremembe<br />

v okolju <strong>za</strong>radi doseganja načrtovanih ciljev. Moja želja je,<br />

da ne bodo okrožnice tiste, s katerimi bomo predpisovali<br />

dobro delo in pravilno komunikacijo med sodelavci, nočem<br />

pravil, ki bodo določala, da mora biti namizni koledar od<br />

roba mize natančno 12 cm. Vse povedano je moja vizija<br />

dela – kjerkoli.<br />

Kaj počnete v prostem času, če ga sploh imate? Se ukvarjate<br />

s kakšnimi konjički?<br />

Večina ljudi bogastvo meri s količino denarja, ki je na razpolago,<br />

sam bogastvo merim s kvaliteto prostega časa, ki<br />

ga imam na razpolago. Ni ga veliko, <strong>za</strong>to pa ga izkoriščam<br />

zelo intenzivno. Namenjam ga predvsem družini, branju,<br />

kolesarjenju, največji delež pa je namenjen morju, kjer<br />

združim vse našteto: družino, branje, kolesarjenje, prijatelje<br />

...<br />

Ste že kdaj vozili prehitro, so vas policisti že ustavili?<br />

Priznati napako in se pokesati ni greh, je vrlina. Vsaka taka<br />

izkušnja me naredi modrejšega in obzirnejšega.<br />

Mogoče <strong>za</strong> konec še kakšno sporočilo bralcem Varnosti?<br />

Pomembno je, da verjamemo v ljudi, s katerimi delamo,<br />

pomembno je tudi, da znamo poslušati. Cilji so vedno dosegljivi,<br />

če smo pripravljeni na sodelovanje in če z lastnim<br />

zgledom spodbujamo tiste, ki nam <strong>za</strong>upajo, da jih vodimo.<br />

Besedilo in foto: Monika Golob<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

PREPREČEVANJE NASILJA V DRUŽINI<br />

PREDNOSTNA NALOGA MNZ<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal in državni<br />

sekretar mag. Goran Klemenčič sta se 12. januarja 2009<br />

srečala s predstavnicami nevladnih organi<strong>za</strong>cij, ki delujejo<br />

na področju preprečevanja nasilja v družini.<br />

Srečanja so se udeležili Vita Habjan in Katarina Vučko s Pravno-informacijskega<br />

centra nevladnih organi<strong>za</strong>cij (PIC), Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta, Nataša<br />

Posel in Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije, Franci Zlatar s Slovenske<br />

filantropije, Irfan Beširović iz Socialnega centra Rog, Matevž Krivic iz Društva izbrisanih<br />

prebivalcev Slovenije ter Aleksandar Todorović, Anton Debevc in Zoran<br />

Ilič iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov.<br />

Srečanja so se udeležile predsednica Društva <strong>za</strong> nenasilno komunikacijo Katja<br />

Zabukovec Kerin, predsednica Zavoda Emma Dževada Popaja, predsednica<br />

Ženske svetovalnice Olja Pleš, strokovna sodelavka <strong>za</strong> področje nasilja v družini<br />

Društva SOS telefon Špela Veselič, predsednica društva Beli obroč Slovenije<br />

Vlasta Nussdorfer in predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju Katja<br />

Bašič.<br />

Po srečanju je ministrica poudarila koristnost tovrstnih sestankov<br />

<strong>za</strong> pridobivanje predlogov in natančnejši vpogled v to problematiko<br />

in povedala, da bomo v ministrstvu in policiji pripravili<br />

sistem ukrepov ter da bo s predstavnicami nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

čez nekaj mesecev opravljen pregled stanja na tem področju. Strokovna<br />

sodelavka <strong>za</strong> področje nasilja v družini Društva SOS Špela<br />

Veselič je poudarila, da je <strong>za</strong> nevladne organi<strong>za</strong>cije pomembno, da<br />

se bo ministrstvo lotilo kratkoročnih ukrepov in sistemskega dela<br />

na področju preprečevanja nasilja, kar je dolgoročnejši proces.<br />

ko bo nastal poseben direktorat<br />

<strong>za</strong> migracije in integracije. Seznanila<br />

jih je tudi s potekom postopkov<br />

<strong>za</strong> ureditev vprašanja<br />

izbrisanih. Dopolnilne odločbe<br />

bodo po napovedih izdane februarja,<br />

pripravlja pa se tudi <strong>za</strong>kon<br />

<strong>za</strong> vse tiste, ki ne bodo dobili<br />

odločb in nimajo urejenega<br />

statusa. Tudi pri tem je ministrica<br />

napovedala sodelovanje z<br />

nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami.<br />

SPREJEM SVOJCEV PADLIH V<br />

VOJNI ZA SLOVENIJO<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal in ministrica<br />

<strong>za</strong> obrambo dr. Ljubica Jelušič sta 15. decembra v Vili<br />

Podrožnik sprejeli svojce padlih med osamosvojitveno<br />

vojno.<br />

SREČANJE MINISTRICE S PREDSTAVNIKI<br />

NEVLADNIH ORGANIZACIJ<br />

Ministrica Katarina Kresal in državni sekretar mag. Goran<br />

Klemenčič sta se 20. januarja srečala s predstavniki nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cij, ki delujejo na področju človekovih pravic,<br />

migracij in azila.<br />

Predstavniki nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cij so na srečanju podali<br />

nekaj konkretnih predlogov<br />

<strong>za</strong> izboljšave obstoječega<br />

Zakona o mednarodni <strong>za</strong>ščiti,<br />

izpostavili pa so tudi problematiko<br />

sistema financiranja<br />

njihovih projektov. Ministrica<br />

je pojasnila, da je spreminjanje<br />

Zakona o mednarodni <strong>za</strong>ščiti<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

ena od prednostnih nalog ministrstva<br />

ter da se <strong>za</strong>vzema <strong>za</strong><br />

iskanje rešitev, ki bi omogočale<br />

stabilnejše in redno financiranje<br />

njihovih projektov.<br />

Ministrica je povedala, da bo<br />

večjo pozornost namenila migracijam<br />

in integraciji, <strong>za</strong>to bo<br />

direktorat <strong>za</strong> upravne <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve razdelila na dva dela, ta-<br />

Ministrica Kresalova je v svojem nagovoru izpostavila, da so bili<br />

policisti med prvimi, ki so se uprli agresiji jugoslovanske armade in<br />

poka<strong>za</strong>li, kako veliko so pripravljeni tvegati <strong>za</strong> rojstvo samostojne<br />

države. Prav ti hrabri posamezniki so utrli pot novemu času in postavili<br />

temelje demokratični državi, v kateri živimo zdaj in v kateri<br />

ne manjka izzivov.<br />

7

NOVICE<br />

VArNOST<br />

SREČANJE MINISTRICE<br />

Z GENERALNO<br />

DRŽAVNO TOŽILKO<br />

Ministrica Katarina Kresal in državni<br />

sekretar mag. Goran Klemenčič<br />

sta se na srečanju z generalno državno<br />

tožilko Barbaro Brezigar 19.<br />

januarja pogovarjala predvsem o<br />

sodelovanju policije s tožilstvom.<br />

Ministrica in generalna državna tožilka<br />

sta se <strong>za</strong>vzeli <strong>za</strong> pripravo skupnega<br />

programa usposabljanj, ki na nekaterih<br />

področjih že potekajo, po besedah ministrice<br />

pa bi bilo treba to usposabljanje<br />

in sodelovanje predvsem na področju<br />

finančne kriminalitete še okrepiti in<br />

izboljšati. Skupna izobraževanja policistov<br />

in tožilcev naj bi po besedah tožilke<br />

potekala na obravnavi konkretnih<br />

primerov, potem ko so ti že <strong>za</strong>ključeni.<br />

Govorili sta tudi o oblikovanju delovne<br />

skupine, ki bo pripravila spremembe<br />

Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva<br />

in policije pri odkrivanju in pregonu<br />

storilcev kaznivih dejanj.<br />

Ministrica Katarina Kresal je med prednostnimi nalogami<br />

ministrstva, pri katerih si želi večjega sodelovanja<br />

z Vrhovnim državnim tožilstvom, izpostavila<br />

<strong>za</strong>gotavljanje večje učinkovitosti na področju<br />

omejevanja gospodarskega in finančnega kriminala,<br />

okrepitev preventivnih in represivnih ukrepov<br />

na področju preiskovanja in preprečevanja nasilja<br />

v družini ter ureditev učinkovitega in neodvisnega<br />

nadzora nad policijo.<br />

(Foto: BOBO)<br />

MINISTRICA NA SPREJEMU KOMANDIRJEV<br />

Ministrica Katarina Kresal je 12. decembra v Policijski<br />

akademiji v Tacnu sprejela direktorje notranjih organi<strong>za</strong>cijskih<br />

enot in njihove pomočnike, direktorje policijskih<br />

uprav in njihove pomočnike, vodje služb in sektorjev<br />

na policijskih upravah ter komandirje policijskih<br />

postaj.<br />

silah. Tako so podatki na razpolago na enem mestu, takoj po<br />

vnosu. Rešitev prinaša tudi odpravo nepotrebnega administrativnega<br />

dela.<br />

Priznanje in denarno nagrado <strong>za</strong> drugo mesto je prejel projekt<br />

Poslovanje z mesečnimi naročili blaga avtorjev Leona Pignarja<br />

in Mitje Kšela iz PU Maribor. Avtorja sta poenostavila mesečno<br />

naročanje blaga, saj sta naročila prenesla v elektronski<br />

način poslovanja. Rešitev predstavlja spletno trgovino, v kateri<br />

je mogoče hitro in učinkovito naročati razpoložljiv potrošni material.<br />

NEFORMALNI SVET EU ZA PODROČJE<br />

PRAVOSODJA IN NOTRANJIH ZADEV<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal se je 15. januarja<br />

udeležila Neformalnega Sveta EU <strong>za</strong> področje pravosodja<br />

in notranjih <strong>za</strong>dev.<br />

Na slavnostni prireditvi je skupaj z v. d. generalnega direktorja policije Matjažem<br />

Šinkovcem podelila priznanja dobre prakse v policiji. Komisija pod vodstvom<br />

mag. Lada Bradača iz sektorja <strong>za</strong> nadzor je letos izbrala takole:<br />

Priznanje in denarno nagrado <strong>za</strong> prvo mesto je prejel projekt<br />

Aplikacija MOBILNOST avtorjev Petra Lunežnika in Mitje<br />

Kšela iz PU Maribor. Avtorja sta s pomočjo računalniške aplikacije<br />

poenostavila zbiranje podatkov o razpoložljivih policijskih<br />

8<br />

Na <strong>za</strong>sedanju so ministri obravnavali naslednje teme: uporaba<br />

sodobnih tehnologij <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje varnosti in varna<br />

uporaba teh tehnologij, uporaba sodobnih tehnologij <strong>za</strong> nadzor<br />

meja in na področju priseljevanja in azila, mednarodna <strong>za</strong>ščita<br />

otrok, schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II)<br />

in politika boja proti prepovedanim drogam.<br />

Ministrica se je srečala tudi s podpredsednikom Evropske komisije<br />

Jacquesom Barrotom ter opravila dvostranske razgovore<br />

z ministrom <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Češke republike Ivanom Langerjem<br />

in zveznim ministrom <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Nemčije Wolfgangom<br />

Schäublejem.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

MINISTRICA OBISKALA POLICISTKE IN POLICISTE<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal in v. d. generalnega<br />

direktorja policije Matjaž Šinkovec sta 31. decembra<br />

obiskala policijske postaje Kranj, Ljubljana Šiška,<br />

Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Operativno-komunikacijski<br />

center PU Ljubljana in Specialno enoto. Tam sta se<br />

seznanila z <strong>za</strong>poslenimi in njihovim delom ter jim <strong>za</strong>želela<br />

vse dobro v prihajajočem letu.<br />

Foto: Bobo<br />

SPREJEM ŠPORTNICE LETA<br />

IN VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal in namestnik<br />

generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec sta<br />

24. decembra sprejela vrhunske plavalce, <strong>za</strong>poslene v<br />

policiji, Petra Mankoča, Matjaža Markiča in Emila Tahiroviča,<br />

ter vrhunsko plavalko, <strong>za</strong>posleno v policiji in športnico<br />

leta 2008 Saro Isakovič.<br />

MINISTRICA OBISKALA AZILNI DOM<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal je ob svetovnem<br />

dnevu človekovih pravic 10. decembra obiskala<br />

Azilni dom, kjer se je seznanila z <strong>za</strong>poslenimi in si ogledala<br />

prostore, v katerih živijo prosilci <strong>za</strong> mednarodno <strong>za</strong>ščito.<br />

Ministrica in namestnik sta športnikom čestitala <strong>za</strong> vrhunske dosežke in jim<br />

<strong>za</strong>želela lepe in mirne praznike ter da bi si med njimi odpočili in nabrali moči<br />

<strong>za</strong> nove zmage.<br />

Foto: Brigita Petric<br />

SPREJEM PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE<br />

Predsednik države dr. Danilo Türk je 16. januarja 2009<br />

sprejel pripadnike obrambno-varnostnih sil, sil <strong>za</strong>ščite<br />

in reševanja, veteranskih ter domoljubnih organi<strong>za</strong>cij in<br />

združenj Republike Slovenije.<br />

Po besedah Bojana Matevžiča je bilo na tem sprejemu v prenesenem<br />

pomenu okoli 10.000 delavcev policije, policistk in policistov, ki<br />

jim gre <strong>za</strong>hvala <strong>za</strong> vse dosežene rezultate.<br />

Mag. Aleksander Jevšek je na to še dodal, da je ta sprejem vsem<br />

policistkam in policistom v veliko čast. »Zahvala <strong>za</strong> naše rezultate dela,<br />

ki pride iz ust predsednika države, veliko pomeni. Hkrati je to spodbuda<br />

<strong>za</strong> naloge, ki so pred nami,« je dejal Marjan Anzeljc.<br />

Besedilo in foto: Brigita Petric<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Sestala se je tudi s predstavniki<br />

nevladnih organi<strong>za</strong>cij,<br />

ki so vključeni v delo s prosilci<br />

<strong>za</strong> mednarodno <strong>za</strong>ščito. Otroci,<br />

ki bivajo v Azilnem domu, so <strong>za</strong><br />

ministrico pripravili kratek kulturni<br />

program, ministrica pa jih<br />

je razveselila s sladkimi darili. V<br />

izjavi <strong>za</strong> javnost je povedala, da<br />

so na področju mednarodne <strong>za</strong>ščite<br />

še možnosti <strong>za</strong> izboljšave.<br />

Pri tem je poudarila, da je »ena<br />

od prioritet tudi sprememba<br />

Zakona o mednarodni <strong>za</strong>ščiti,<br />

s katero bi dvignili raven obravnave<br />

na primerljiv evropski<br />

standard.« Pri spremembah <strong>za</strong>kona<br />

bo ministrica z veseljem<br />

prisluhnila pripombam nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cij.<br />

Predsednik države se je vsem <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> opravljeno delo in <strong>za</strong> vsa pri<strong>za</strong>devanja<br />

v preteklem letu. Zaželel jim je veliko uspeha pri opravljanju njihovega dela, od<br />

katerega sta po njegovih besedah odvisni varnost državljank in državljanov kot<br />

tudi obrambna sposobnost države.<br />

9

NOVICE<br />

VArNOST<br />

RENATA ORAŽEM-VRŠIČ<br />

NAJBOLJŠA STRELKA V DRŽAVI<br />

kalo okoli 10.000 ljudi, precej pa je bilo tudi visokih gostov. Med obiskovalci<br />

so bili predsednik republike in premier ter nekaj ministrov.<br />

»Varovanje prireditve je potekalo brez posebnosti,« je bo koncu<br />

prireditve povedal vodja varovanja Uroš Kušar, policijski inšpektor<br />

SUP PU Maribor, in dodal, da so obravnavali le majhni tatvini.<br />

Besedilo in foto: Bartolo Lampret<br />

POSVET POLICIJE IN UPRAVLJAVCEV<br />

SMUČIŠČ V CERKNEM<br />

V Cerknem je bil 13. novembra delovni posvet med predstavniki<br />

PU Nova Gorica, ki so ga tudi organizirali, in upravljavci<br />

smučišč na tem območju.<br />

Renata je bila po izboru Strelske zveze Slovenije izbrana <strong>za</strong> najboljšo strelko leta<br />

2008 v Sloveniji.<br />

Strelska zve<strong>za</strong> Slovenije je 10. decembra že 28. leto <strong>za</strong>pored razglasila<br />

najboljše strelce v državi. Med prejemniki priznanj je bila<br />

tudi policistka Specialne enote GPU Renata Oražem-Vršič, ki je<br />

dobila zlato plaketo <strong>za</strong> osvojeno 3. mesto ekipno s samostrelom<br />

30 m na svetovnem prvenstvu v Sulgenu.<br />

Za osvojena priznanja ji iskreno čestitamo!<br />

Besedilo: Ludvik Miklavžin<br />

Foto: Milan Tomažin<br />

Kako <strong>za</strong>gotoviti večjo varnost smučarjev in <strong>za</strong>ščito smučišč ter odpraviti pomanjkljivosti<br />

na smučiščih?<br />

VAROVANJE 45. ZLATE LISICE<br />

Na mariborskem Pohorju je 10. in 11. januarja potekala 45.<br />

Zlata lisica, tekmovanje <strong>za</strong> svetovni pokal v slalomu in veleslalomu<br />

<strong>za</strong> ženske. Prireditev <strong>za</strong>dnja leta sicer ne predstavlja<br />

večjega varnostnega tveganja, je pa v preteklosti<br />

na njej prišlo tudi do večjih kršitev javnega reda in miru,<br />

ko so jo »obiskali« nogometni navijači iz Zagreba.<br />

Prireditev si je ogledala tudi Katarina Kresal, ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, ki je<br />

obiskala vodstvo varovanja prireditve.<br />

Letos je pri varovanju prireditve sodelovalo 30 policistov PU Maribor<br />

in helikopter letalske policijske enote. Prireditev je skupaj obis-<br />

10<br />

Posvet je vodil Aleksander Vončina iz SUP PU Nova Gorica, udeležili<br />

pa so se ga tudi komandirji drugih policijskih enot z območja uprave.<br />

Poleg njih so se delovnega srečanja udeležili tudi predstavniki smučišč<br />

na tem območju, in sicer iz Alpskega turističnega centra Kanin - Bovec<br />

ter predstavnika Smučarskega centra Cerkno in Smučarskega skakalnega<br />

kluba Ponikve.<br />

Inšpektor <strong>za</strong> žičniške naprave in smučišča Zlatko Bahovec iz ministrstva<br />

<strong>za</strong> promet je na posvetu predstavil spremembe Zakona o varnosti na<br />

smučiščih in njihove ukrepe v lanski zimski turistični sezoni ter dejavnosti<br />

v letošnji.<br />

Aleksander Vončina je dejal, da bi bilo dobro, da bi se vsakoletnih<br />

delovnih srečanj pred <strong>za</strong>četkom zimske turistične sezone med policijo in<br />

predstavniki smučišč na tem območju v prihodnje redno udeleževali tudi<br />

predstavniki drugih smučišč z območja novogoriške policijske uprave.<br />

Besedilo in foto: Dean Božnik<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

NA MISIJO V GRUZIJO STA ODŠLA<br />

PRVA SLOVENSKA POLICISTA<br />

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž<br />

Šinkovec je 30. januarja sprejel policista, ki sta 1. februarja<br />

odšla v EUMM, v Gruzijo.<br />

NEWS<br />

Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec<br />

je 4. decembra sprejel policista, ki sta 7. decembra odšla<br />

v mednarodno civilno misijo EULEX na Kosovo.<br />

Na misijo sta odšla: policist kriminalist na PP Slovenska Bistrica<br />

Sašo Zidar, ki je v policiji <strong>za</strong>poslen od leta 1996. Leta 2005 in 2006 je<br />

že bil na mirovni misiji UNMIK na Kosovu;<br />

policist iz PPIU PU Ljubljana Boštjan Knaflič. V policiji je <strong>za</strong>poslen<br />

od leta 1991. Na mirovno misijo pa odhaja prvič.<br />

Besedilo in foto: Monika Golob<br />

SPREJEM POLICISTOV, KI SO ODŠLI V<br />

MEDNARODNO CIVILNO MISIJO EUPM<br />

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž<br />

Šinkovec je 13. januarja, sprejel policiste, ki so 14. januarja<br />

odšli v Mednarodno civilno misijo EUPM v Bosno in<br />

Hercegovino.<br />

Na mednarodno civilno misijo sta odšla:<br />

−<br />

−<br />

policist Boštjan Grm, ki je v policiji <strong>za</strong>poslen od leta 1997 in dela<br />

na področju varovanja oseb in objektov v Uradu <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito.<br />

Izkušnje iz misij že ima, od leta 2006 do 2007 je bil v misiji<br />

UNMIK na Kosovu;<br />

policist Robert Mastnak Mlakar, ki je v policiji <strong>za</strong>poslen od leta<br />

1989 in dela na Operativno-komunikacijskem centru PU Ljubljana.<br />

Izkušnje iz misije že ima, od leta 2004 do 2005 je bil v misiji<br />

UNMIK na Kosovu.<br />

Namen misije EUMM je prispevati k stabilnosti razmer v Gruziji in<br />

okoliški regiji, najprej s sodelovanjem pri stabili<strong>za</strong>ciji situacije, skladno<br />

s šestimi točkami EU mediacijskega sporazuma med Moskvo in<br />

Tbilisijem z dne 8. septembra 2008 in kasneje z nadaljnjimi izvršilnimi<br />

ukrepi.<br />

Besedilo in foto: Monika Golob<br />

Od leve proti desni: Danijel Žibret, direktor UUP GPU, Alojz Mulec, Zdravko<br />

Slavec, Darko Lesjak, Matjaž Šinkovec in Marko Rode, po pooblastilu vodja<br />

oddelka <strong>za</strong> mirovne misije.<br />

Na mirovno misijo so odšli:<br />

SPREJEM POLICISTOV, KI STA ODŠLA V<br />

MEDNARODNO CIVILNO MISIJO EULEX<br />

−<br />

−<br />

−<br />

policijski inšpektor Darko Lesjak, ki je <strong>za</strong>poslen v sektorju <strong>za</strong> varnostno<br />

načrtovanje in mirovne misije v UUP GPU. Lesjak že ima<br />

izkušnje iz misij, saj je bil na mirovnih misijah OVSE in PROXIMA v<br />

Makedoniji;<br />

policist Alojz Mulec, ki je <strong>za</strong>poslen na PP Dravograd. Izkušnje iz<br />

mirovnih misij že ima, bil je v misiji UNMIK na Kosovu;<br />

pomočnik komandirja Zdravko Slavec, ki je <strong>za</strong>poslen na PP Sežana<br />

in že ima izkušnje iz misije EUPM v Bosni in Hercegovini.<br />

Besedilo in foto: Monika Golob<br />

SPREJEM POLICISTA, KI JE ODŠEL NA DELO V<br />

AGENCIJO FRONTEX<br />

Od leve prosti desni: mag. Tatjana Bobnar, pomočnica direktorja UKP GPU, Matjaž<br />

Šinkovec, Boštjan Knaflič, Sašo Zidar, Darko Lesjak, koordinator dejavnosti v<br />

oddelku <strong>za</strong> mirovne misije, in Danijel Žibret, direktor UUP GPU.<br />

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž<br />

Šinkovec in direktor UUP GPU Danijel Žibret sta 30. decembra<br />

sprejela Matjaža Jančiča, ki je 5. januarja 2009<br />

<strong>za</strong>čel z delom na sedežu Agencije <strong>za</strong> vodenje operativnega<br />

sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije (FRON-<br />

TEX) v Varšavi.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

11

NOVICE<br />

VArNOST<br />

Znanje jezikov gradi mostove med narodi, drugače mislečimi,<br />

različnimi kulturami, <strong>za</strong>to si na Policijski akademiji z<br />

različnimi pristopi, oblikami in metodami dela pri<strong>za</strong>devamo<br />

omogočiti delavcem policije, da ga (o)bogatijo. Ob širokem<br />

spektru različnih metod dela v razredu vam v Policijski akademiji<br />

ponujamo še samostojno učenje in delo v jezikovnem<br />

središču.<br />

Želimo si, da bi v tem jezikovnem središču na prijeten način pridobili<br />

čim več jezikovnega znanja in zgradili še več prijateljskih mostov.<br />

Besedilo: Renata Sreš Šobak<br />

Foto: Mirko Verovšek<br />

Višji policijski inšpektor Matjaž Jančič, ki je <strong>za</strong>poslen v UUP GPU, bo svoje delo<br />

opravljal v Sektorju <strong>za</strong> kopenske meje, kjer poteka koordinacija dejavnosti na<br />

zunanjih kopenskih mejah EU in kjer slovenska policija tudi najbolj aktivno sodeluje.<br />

Matjaž Jančič je bil že sedaj<br />

vključen v dejavnosti FRONTEX-a,<br />

predvsem v pripravo in izvedbo<br />

skupnih operacij v Sloveniji, sodeloval<br />

pa je tudi pri pripravi<br />

izvedbenih pravil <strong>za</strong> enote <strong>za</strong> hitro<br />

posredovanje (RABIT). Poleg<br />

tega je bil tudi slovenski nacionalni<br />

delegat v delovni skupini<br />

Sveta EU »Meje«.<br />

Temeljna naloga agencije<br />

FRONTEX je usklajevanje sodelovanja<br />

med državami članicami<br />

EU in pridruženimi schengenskimi<br />

državami pri nadzoru zunanje<br />

meje EU. V agenciji FRONTEX<br />

so t. i. <strong>za</strong>časni agenti, <strong>za</strong>posleni<br />

na osnovi javnih razpisov EU, lokalno<br />

tehnično osebje in približno<br />

60 strokovnjakov, napotenih<br />

iz držav članic. Slednji s svojim<br />

znanjem, izkušnjami in predvsem<br />

poznavanjem operativne<br />

problematike vodijo operativno<br />

koordinacijo posameznih skupnih<br />

operacij in drugih dejavnosti<br />

(od priprav in izvedbe pa do<br />

analiz). Na podlagi predlogov<br />

držav članic strokovnjake izbere<br />

vodstvo agencije. Njihov dveletni<br />

mandat se lahko podaljša<br />

še <strong>za</strong> dve leti.<br />

Besedilo in foto: Nina Djordjević<br />

POLICIST ZA DIPLOMSKO DELO PREJEL<br />

PREŠERNOVO NAGRADO<br />

Policist Darko Kolmanko, ki je <strong>za</strong>poslen na PP Gornji Petrovci,<br />

je kot izredni študent diplomiral na Fakulteti <strong>za</strong><br />

upravo.<br />

Za diplomsko delo z naslovom<br />

Pojem pristojnosti<br />

– s študijo primerov kompeten<br />

čnih sporov pri odločanju o prekrških<br />

na področju prometa je<br />

na predlog senata Fakultete <strong>za</strong><br />

upravo 3. decembra prejel Prešernovo<br />

nagrado Fakultete <strong>za</strong><br />

upravo. Po sklepu senata fakultete<br />

je prejel tudi nagrado kot<br />

najuspešnejši študent na visokošolskem<br />

študijskem programu<br />

Javna uprava v študijskem<br />

letu 2007/2008.<br />

Besedilo in foto: Jože Prša<br />

NEMŠČINA V JEZIKOVNEM SREDIŠČU<br />

POLICIJSKE AKADEMIJE<br />

Od 10. decembra – z uradno predajo ključa <strong>za</strong> skrinjo z gradivom <strong>za</strong> nemški jezik<br />

– je jezikovno središče še bogatejše. Odslej bodo lahko namreč njegovi uporabniki<br />

poglabljali tudi znanje nemškega jezika.<br />

Pri uresničitvi tega projekta nam je pomagal Goethejev inštitut v Ljubljani, s<br />

katerim Policijska akademija sodeluje že vrsto let. Podaril je učbenike, avdio- in<br />

videokasete, interaktivne programe, literarna dela …<br />

12<br />

Nagrajenega policista Darka Kolmanka je sprejel direktor PU Murska Sobota<br />

Drago Ribaš in mu čestital.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

NA OBISKU PRI PROMETNIKIH<br />

Vodja sektorja prometne policije v UUP GPU Robert Sušanj<br />

je 24. in 25. decembra obiskal prometne policiste na<br />

policijskih upravah Ljubljana, Celje in Kranj.<br />

Direktor se je policistoma <strong>za</strong>hvalil<br />

<strong>za</strong> učinkovito in strokovno<br />

pomoč ter požrtvovalnost in pri<br />

tem poudaril, da sta ravnala v<br />

skladu s temeljnim poslanstvom<br />

policije glede varovanja življenja,<br />

NEWS<br />

osebne varnosti in premoženja<br />

ljudi. Policista sta s svojim hrabrim<br />

in nesebičnim ravnanjem<br />

rešila človeško življenje.<br />

Besedilo in foto: Dean Božnik<br />

SPREJEM POGUMNIH V KRANJU IN LJUBLJANI<br />

Štiri policiste PP Bled, ki so v <strong>za</strong>dnjem mesecu s hitrim posredovanjem<br />

uspeli preprečiti samomor dveh občanov na<br />

območju PU Kranj, je 28. novembra in 8. decembra s svojimi<br />

sodelavci sprejel direktor PU Jože Mencin in se jim <strong>za</strong>hvalil<br />

<strong>za</strong> njihovo strokovno in požrtvovalno delo.<br />

Na obisku pri policistih PPP Ljubljana<br />

Ponekod jih je obiskal pri odpravi na delo, z nekaterimi pa se je<br />

srečal na terenu in se seznanil z njihovim delom, 25. decembra je bil<br />

tudi na kraju hude prometne nesreče pri Vrbi na Gorenjskem.<br />

Policistom prometnikom se je ob tej priložnosti <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong><br />

opravljeno delo v tem letu in jim <strong>za</strong>želel prijetne praznike ter vse<br />

dobro v novem letu.<br />

SPREJEM POGUMNIH POLICISTOV IN OBČANA<br />

Policista Gašper Franc in Igor Marijan sta 22. novembra rešila<br />

življenje občanki, ki si je na območju Bohinja poskušala vzeti življenje.<br />

Policistka Lucija Vidic in policist Sašo Kovač pa sta 28. novembra<br />

prav tako rešila življenje občanu, ki si je poskušal vzeti življenje na<br />

območju Pokljuke.<br />

Na PU Ljubljana je pomočnik direktorja Rudi Ivančič sprejel policista<br />

Zorana Vidasa in Gorana Banjaca s PPP Ljubljana. Zahvalil se<br />

jima je <strong>za</strong> pogum in požrtvovalnost, s katero sta 21. novembra preprečila<br />

samomor moškemu, ki je želel skočiti z mostu v Ljubljanico.<br />

Besedilo: MM<br />

SREČANJE NA MEJNI ČRTI V BABNEM POLJU<br />

Na mejni črti med Slovenijo in Hrvaško v Babnem Polju so<br />

se 22. decembra na tradicionalnem novoletnem srečanju<br />

sestali predstavniki policije, carine in hrvaških lokalnih<br />

skupnosti občin Loška dolina in Čabar.<br />

Direktor PU Nova Gorica Alojzij Mohar je 9. januarja 2009 s<br />

svojimi najožjimi sodelavci sprejel policista Albina Kusterleta<br />

in Andreja Zavca iz PPIU Nova Gorica, ker sta 1. januarja<br />

v zgodnjih jutranjih urah na parkirišču ob stavbi Kompasa<br />

v Rožni Dolini iz gorečega avtomobila rešila občana.<br />

Direktor uprave je ob tej priložnosti sprejel tudi občana<br />

Kristjana Stankoviča, ki je policistoma pri tem pomagal.<br />

Voznik je namreč preživel samo <strong>za</strong>radi njihovega hitrega<br />

in požrtvovalnega ukrepanja.<br />

Zgodovina srečanj sega v leto 1994, ko so se na pobudo policistov mejnega prehoda<br />

Babno Polje in Prezid prvič srečali vodje izmen in vodstvo PMP Babno Polje<br />

ter PMP Čabar. Takrat se je rodila ideja, da bi na srečanja povabili tudi predstavnike<br />

lokalnih skupnosti občin Loška dolina in Čabar.<br />

Pogumna policista in občan so pogasili ogenj in hudo poškodovanega in gorečega<br />

voznika povlekli iz vozila.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Gostitelj letošnjega srečanja<br />

je bil župan občine Čabar Marijan<br />

Filipič, ki je v nagovoru poudaril<br />

dobro medsebojno sodelovanje<br />

in potrebo po nadaljnjem<br />

sodelovanju policije in civilnih<br />

oblasti.<br />

Že na naslednjem srečanju<br />

sta organi<strong>za</strong>cijo prevzela oba<br />

župana z občinskima upravama.<br />

Z leti se je krog sodelujočih razširil<br />

še na predstavnike občinskih<br />

svetov, gospodarstva, lovstva,<br />

gasilstva, carine in obmejnega<br />

krajevnega prebivalstva.<br />

Besedilo: Vojko Otoničar<br />

Foto: Tomaž Lah<br />

13

NOVICE<br />

VArNOST<br />

NOVOLETNI SPUST PO MURI<br />

Krepki fantje z MP Petišovci so 3. januarja 2009 že tretje<br />

leto <strong>za</strong>pored organizirali novoletni spust po Muri od Dokležovja<br />

do Gibine.<br />

Ideja o zdaj že tradicionalnem novoletnem spustu se je pred tremi leti porodila<br />

Denisu Šerugi iz Grada na Goričkem, da bi tako počastili vstop Slovenije v Evropsko<br />

unijo. Prvo leto se je spusta udeležilo le devet policistov, naslednje leto jih je<br />

bilo že 14, letos pa se ga je udeležilo kar 21 policistov.<br />

Da si pozimi omisliš hladno kopel, je treba biti kar pogumen. Tradicija<br />

namreč veleva tudi kopanje v Muri, v kateri je temperatura vode<br />

v tem času okrog 3 stopinje Celzija. Da so fantje res kleni, dokazuje<br />

fotografija, udeleženci spusta pa so svoj ponos ovekovečili tudi z <strong>za</strong>stavo<br />

EU.<br />

Naj hladna Mura v novem letu prinese le lepe stvari, odnese pa<br />

slabe, so si policisti <strong>za</strong>želeli po prihodu na kopno. Obljubili so si, da<br />

se ponovno podajo v mrzlo reko 3. januarja 2010 na istem mestu, a s<br />

še večjo ekipo, saj so, kot so dejali, »prva schengenska postaja mejne<br />

policije na območju PU Murska Sobota.«<br />

Srečno čez leto dni!<br />

Besedilo in foto: mag. Ernest Bedek<br />

SPREJEM PREDSTOJNIKOV UPRAVE<br />

UNIFORMIRANE POLICIJE<br />

Direktor uprave uniformirane policije Danijel Žibret je decembra<br />

v Policijski akademiji v Tacnu na prednovoletnem<br />

srečanju gostil nekdanje načelnike, poveljnike oz. direktorje<br />

UUP.<br />

SREČANJE NEKDANJIH DIREKTORJEV<br />

UPRAVE KRIMINALISTIČNE POLICIJE<br />

Direktor uprave kriminalistične policije mag. Aleksander<br />

Jevšek je s sodelavci decembra na prednovoletno srečanje<br />

povabil nekdanje direktorje UKP.<br />

Srečanja so se udeležili nekdanji direktorji uniformirane policije Branko Bračko,<br />

Peter Gluhar, Milan Horvat, Leopold Jesenek, Alojz Kuralt, Anton Pozvek, Peter<br />

Solar, Stanislav Veniger in Ivan Winkler.<br />

Direktor UUP GPU je<br />

predstavil letošnje najpomembnejše<br />

dejavnosti in<br />

uspehe slovenske policije<br />

14<br />

ter najpomembnejše naloge<br />

policije v prihodnjem letu.<br />

Sprejem je bil v Beli galeriji na Kotnikovi. Srečanja so se udeležili nekdanji direktorji<br />

UKP Mitja Klavora, dr. Anton Dvoršek, mag. Rastislav Kanižar, dr. Darko<br />

Maver in Stjepan Kovačevič.<br />

Mag. Aleksander Jevšek je predstavil delo UKP v preteklem<br />

letu. Za praznično razpoloženje na sprejemu pa je poskrbel<br />

kvartet Policijskega orkestra. Ob koncu srečanja so se vsi strinjali,<br />

da se prihodnje leto spet srečajo.<br />

Besedilo in foto: Nina Djordjević<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

SREČANJE Z UPOKOJENCI NA PU NOVA GORICA<br />

Na novogoriški policijski upravi je bilo 25. novembra<br />

tradicionalno srečanje z upokojenimi delavci policije,<br />

starimi 70 in 80 let, ki ga je organiziral Klub Maksa<br />

Perca Nova Gorica v sodelovanju s PU Nova Gorica.<br />

Še eno srečanje upokojencev, članov kluba Maksa<br />

Perca, pa je bilo 5. decembra.<br />

DIREKTOR PU MARIBOR SPREJEL UPOKOJENCE<br />

Direktor Karol Turk je 17. decembra z ožjimi sodelavci priredil<br />

sprejem <strong>za</strong> 62 sodelavk in sodelavcev, ki so se upokojili<br />

v letu 2008.<br />

Direktor je nekdanjim delavcem policije <strong>za</strong>želel veliko zdravja.<br />

Povabljene je sprejel direktor<br />

PU Nova Gorica Alojzij Mohar<br />

z najožjimi sodelavci in v pozdravnem<br />

nagovoru predstavil<br />

varnostno problematiko na območju<br />

policijske uprave ter nekatere<br />

organi<strong>za</strong>cijske in druge<br />

spremembe na tem območju po<br />

vstopu Slovenije v schengenski<br />

pravni red 21. decembra lani.<br />

Poudaril je, da so upokojeni<br />

delavci policije svojčas s strokovnostjo,<br />

<strong>za</strong>konitostjo in učinkovitostjo<br />

ter dobrim odnosom do<br />

sodelavcev krepili medsebojne<br />

odnose, kar je nena<strong>za</strong>dnje prispevalo<br />

tudi k današnjemu ugledu<br />

policije v širši javnosti.<br />

Za pomoč in sodelovanje se<br />

je v imenu kluba upokojenih delavcev<br />

<strong>za</strong>hvalil Andrej Lampret,<br />

predsednik kluba iz Nove Gorice,<br />

ki je predstavil tudi načrte kluba<br />

v letu 2009.<br />

Sledilo je družabno srečanje,<br />

na katerem so udeleženci obujali<br />

spomine na pretekle dogodke.<br />

Razšli so se z željo, da se kmalu<br />

snidejo.<br />

Besedilo: Dean Božnik<br />

Foto: David Rupnik<br />

»Vsak na svoj način pušča v sistemu policije pomemben pečat, ki ga mlajše generacije<br />

zelo cenijo. Hvala vam <strong>za</strong> pripadnost organi<strong>za</strong>ciji, v kateri ste delali,« je<br />

povedal direktor PU. V znak pozornosti <strong>za</strong> dolgoletno delo v policiji se je vsem<br />

prisotnim še osebno <strong>za</strong>hvalil in jim izročil spominski znak policije.<br />

Na srečanju se jim je Turk <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> njihov delovni prispevek z<br />

besedami: »Najlepša leta svojega življenja ste preživeli v policiji, kjer<br />

ste ne samo s svojim poklicem, ampak tudi z načinom življenja pomagali<br />

ljudem in opravljali svoje temeljno poslanstvo.« Poudaril je<br />

pomembno mentorsko vlogo, ki so jo opravili <strong>za</strong> mlajše generacije<br />

sodelavcev, in jih pozval, da še naprej vzdržujejo stike s člani kolektiva,<br />

katerega del so bili.<br />

Predsednik Območnega policijskega sindikata Podravja Vlado<br />

Marinič je prisotnim <strong>za</strong>želel uresničitev vseh tistih želja in sanj, ki<br />

jih v času aktivne delovne vloge niso uspeli uresničiti. Zaželel jim<br />

je veliko zdravja in jim v imenu sindikata predal spominsko darilo<br />

– policijskega medvedka.<br />

Besedilo in foto: Mirko Ploj<br />

SPREJEM ZA UPOKOJENE<br />

SODELAVCE SPECIALNE ENOTE<br />

Poveljnik specialne enote Marjan Anzeljc<br />

je decembra z ožjimi sodelavci pripravil<br />

sprejem <strong>za</strong> upokojene delavce SE GPU.<br />

Ob tej priliki je podelil tudi priznanja posameznikom<br />

<strong>za</strong> delo v SE ter se jim <strong>za</strong>hvalil<br />

<strong>za</strong> njihov delovni prispevek. Nadaljevanje<br />

srečanja je potekalo v dobrem razpoloženju<br />

in prijetnem klepetu aktivnih in upokojenih<br />

policistov.<br />

Besedilo: Matjaž Tomšič<br />

Foto: Goran Taradi<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

15

NOVICE<br />

SREČANJE UPOKOJENCEV NA PU NOVO MESTO<br />

Direktor novomeške policijske uprave mag. Anton Olaj je<br />

16. decembra s sodelavci sprejel delavce uprave, ki so se<br />

upokojili v letu 2008.<br />

VArNOST<br />

Direktor PU Postojna Iztok Štucin je poudaril pomen ohranjanja<br />

vezi med aktivnimi in upokojenimi delavci policije, ki so v preteklosti<br />

sodelovali pri <strong>za</strong>gotavljanju visoke ravni varnosti ljudi in prispevali k<br />

ugledu policije.<br />

V imenu upokojenih delavcev se je <strong>za</strong> sprejem <strong>za</strong>hvalil Ciril Ravbar,<br />

upokojeni načelnik sektorja uniformirane policije. Srečanje se je<br />

<strong>za</strong>ključilo v dobrem razpoloženju, ob obujanju spominov, z izmenjavo<br />

izkušenj ter skupno željo po ponovnem snidenju.<br />

Besedilo: Maks Oblak<br />

Foto: Franci Novak<br />

SPREJEM UPOKOJENIH DELAVCEV<br />

Lani se je na murskosoboški PU upokojilo šest delavcev.<br />

Drago Ribaš, direktor uprave, je 22. januarja priredil sprejem<br />

<strong>za</strong>nje. Srečanja so se udeležili vsi upokojenci in člani<br />

vodstva PU.<br />

Direktor se je novo upokojenim policistom <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> njihov prispevek k varnosti<br />

in jim <strong>za</strong>želel veliko dobrega v pokoju. Potem ko smo <strong>za</strong> vsakega v formatu<br />

Power point predstavili njegovo odgovorno delo ter karierno pot, je dobil še spominsko<br />

plaketo policije.<br />

Sprejema sta se udeležila<br />

podžupan Mestne občine Novo<br />

mesto Rafko Križman in podžupan<br />

Občine Črnomelj Pavle<br />

Zajc. Vabilu so se odzvali tudi<br />

bivši direktorji oziroma načelniki<br />

UNZ oziroma PU Novo mesto,<br />

predsednik Območnega policijskega<br />

sindikata, komandirji in<br />

drugi gosti.<br />

Mag. Anton Olaj je poudaril,<br />

da je zelo <strong>za</strong>dovoljen z delom<br />

policistov, saj na območju Dolenjske<br />

in Bele krajine živimo<br />

varneje. Izpostavil je prometno<br />

varnost, saj se je zmanjšalo število<br />

prometnih nesreč, mrtvih in<br />

telesno poškodovanih.<br />

Besedilo: Zdenka Likar<br />

Foto: Katarina Barbo<br />

SREČANJE ČLANOV KOLEGIJA DIREKTORJA<br />

PU POSTOJNA<br />

Na tradicionalnem letnem srečanju so se 17. decembra<br />

zbrali sedanji člani širšega strokovnega kolegija direktorja<br />

PU Postojna ter upokojeni člani ožjega strokovnega kolegija<br />

direktorja PU Postojna, nekoč načelnika UNZ.<br />

Navzoči so se strinjali, da upokojitev ne sme prekiniti pristnih in dobrih odnosov<br />

med upokojenimi in aktivnimi delavci.<br />

ODLOČAŠ SAM<br />

Po krajšem nagovoru direktorja,<br />

ki je upokojencem v<br />

tretjem življenjskem obdobju<br />

<strong>za</strong>želel veliko zdravja, je sledil<br />

družabni del. V sproščenem pogovoru<br />

so obujali spomine na<br />

<strong>za</strong>nimive dogodke iz časa službovanja.<br />

Besedilo: Jožef Prša<br />

Foto: Žarko Grkinič<br />

Policisti iz PP Murska Sobota smo 13. novembra skupaj z<br />

Zavodom varna pot in Svetom <strong>za</strong> preventivo in varnost v<br />

cestnem prometu izvedli dejavnosti ob svetovnem dnevu<br />

spomina na žrtve prometnih nesreč.<br />

Direktor je na srečanju predstavil tudi organiziranost policije, pove<strong>za</strong>no z vstopom<br />

Slovenije v schengenski pravni red.<br />

16<br />

Udeleženci prireditve Odločaš sam so v spomin na 106 žrtev prižgali 106 svečk.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

SPREJEM ZA UPOKOJENCE<br />

PU SLOVENJ GRADEC<br />

Direktor PU Slovenj Gradec mag. Jurij Ferme je v <strong>za</strong>dnjih<br />

dneh lanskega leta sprejel tri od štirih <strong>za</strong>poslenih, ki so se<br />

v tem letu upokojili.<br />

Ob tej priložnosti smo na<br />

Slovenski ulici v Murski Soboti<br />

<strong>za</strong>prosili <strong>za</strong> <strong>za</strong>poro prometa, <strong>za</strong>temnitev<br />

javne razsvetljave, povabili<br />

smo združenje šoferjev in<br />

avtomehanikov, dijake murskosoboške<br />

gimnazije, občane in<br />

predstavnike medijev.<br />

Med prireditvijo smo na velikem<br />

platnu predvajali videoposnetke<br />

o varnosti v cestnem<br />

prometu, nato smo udeležence<br />

pozvali k prižiganju sveč. Prižganih<br />

je bilo 106 sveč v spomin na<br />

106 žrtev prometnih nesreč na<br />

pomurskih cestah od leta 2004,<br />

ko je Slovenija vstopila v Evropsko<br />

unijo.<br />

Prireditev je potekala pod<br />

sloganom Odločaš sam in je v<br />

celoti uspela, saj se nam je več<br />

svojcev žrtev prometnih nesreč<br />

<strong>za</strong>hvalilo, ker smo jo priredili. S<br />

sol<strong>za</strong>mi v očeh so prižgali sveče<br />

in jih položili v obliki velike sveče<br />

na cesto. Na koncu smo se z nekajminutnim<br />

molkom poklonili<br />

vsem, ki so izgubili življenje na<br />

cesti.<br />

Besedilo: Tomaž Trajbarič<br />

Foto: Štefan Abraham<br />

UPOKOJIL SE JE SODELAVEC JANEZ GODEŠA<br />

Po sedemindvajsetih letih službovanja v policiji se je 27.<br />

decembra upokojil Janez Godeša, vodja SKP PU Postojna.<br />

Novi upokojenci iz vrst PU Slovenj Gradec so Stanislav Zlatinek, Marjan Žganec,<br />

Anton Šantl in Marija Pongrac.<br />

Upokojencem je podelil pisne <strong>za</strong>hvale PU Slovenj Gradec, ki se<br />

podeljujejo ob upokojitvi kot znak pozornosti in <strong>za</strong>hvale <strong>za</strong> uspešno<br />

opravljeno delo. Poleg tega jim je ob vstopu v tretje življenjsko obdobje<br />

<strong>za</strong>želel čim več zdravja in ustvarjalnosti.<br />

V prijetnem razpoloženju je bilo čutiti ponos novih upokojencev<br />

nad dolgoletnim delom v policijskih vrstah. Vsi v so <strong>za</strong>trjevali, da se<br />

bodo radi vračali med sodelavce, s katerimi so ustvarjali delček zgodovine<br />

policije na Koroškem.<br />

Besedilo in foto: Peter Pungartnik<br />

SPOZNAJMO DELO POLICIJE<br />

Lani so policisti in kriminalisti PU Slovenj Gradec sodelovali<br />

pri izvedbi prostih izbirnih vsebin <strong>za</strong> dijake Šolskega<br />

centra Slovenj Gradec. Za dijake Srednje gostinsko-turistične<br />

in lesarske šole Slovenj Gradec so v okviru interesne<br />

dejavnosti na temo Spoznajmo delo policije predstavili<br />

različne oblike dela, prostore in opremo policije.<br />

Ob tej priložnosti so mu člani ožjega kolegija direktorja PU izročili<br />

priložnostno darilo. Direktor PU Iztok Štucin se je sodelavcu<br />

<strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> dolgoletno in uspešno vodenje postojnskih kriminalistov<br />

ter poudaril, da pomeni upokojitev <strong>za</strong> vsakogar pomembno življenjsko<br />

prelomnico. Bistveno seveda je, kar pravi tudi znana misel, da<br />

prenehaš živeti v službi in <strong>za</strong>čneš delati <strong>za</strong> življenje. Po zdravici so se<br />

člani ožjega kolegija pridružili ostalim uslužbencem PU na tradicionalnem<br />

novoletnem sprejemu.<br />

Besedilo: Lucija Gobec-Zidar<br />

Foto: Franci Novak<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Ogled opreme prometnih policistov s komandirjem Vinkom Mlakarjem<br />

17

NOVICE<br />

V okviru prostih izbirnih<br />

vsebin in izbirnih predmetov<br />

učence, dijake, profesorje in<br />

starše seznanjajo z nevarnostjo<br />

uživanja prepovedanih drog,<br />

jih izobražujejo o prometni<br />

varnosti, nasilju med vrstniki,<br />

mladoletniški kriminaliteti, kaznivih<br />

dejanjih na škodo otrok<br />

in drugih varnostnih pojavih.<br />

Seznanjajo jih tudi o pomenu<br />

interventne številke 113, razkažejo<br />

jim prostore ter opremo<br />

policije. Poleg tega pa mnogim<br />

dijakom ponudijo tudi pomoč<br />

ali mentorstvo pri seminarskih,<br />

maturitetnih, raziskovalnih ali<br />

diplomskih nalogah.<br />

Dijaki so 25. novembra obiskali<br />

OKC, 2. decembra jih je na<br />

šoli obiskal kriminalist SKP, 9. decembra<br />

pa so obiskali PP Slovenj<br />

Gradec.<br />

Pri izbirnih vsebinah so sodelovali<br />

vodja OKC PU Slovenj<br />

Gradec Peter Pungartnik, kriminalistični<br />

inšpektor SKP PU<br />

Slovenj Gradec Daniel Gorišek<br />

in komandir PPP Slovenj Gradec<br />

Vinko Mlakar.<br />

S takšnimi preventivnimi<br />

dejavnostmi policisti prispevamo<br />

k prepoznavnosti <strong>za</strong>htevnega<br />

policijskega dela. S tem hkrati<br />

preprečujemo kriminaliteto,<br />

krepimo varnostno osveščenost<br />

mladih in prispevamo k večji<br />

preiskanosti kaznivih dejanj.<br />

Besedilo: Peter Pungartnik<br />

Foto: PPP Slovenj Gradec<br />

Z GLAVO NA ZABAVO<br />

VArNOST<br />

Fundacija Z glavo na <strong>za</strong>bavo je v sodelovanju s policijo<br />

ter Svetom <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v cestnem prometu 6.<br />

decembra s tradicionalno družinsko prireditvijo sklenila<br />

osmo sezono projekta Z glavo na <strong>za</strong>bavo.<br />

POLICISTI NA OBISKU PRI OTROCIH<br />

Alkotest, lisice, stinger, nočna opazovalna naprava, ročna<br />

termovizija in oprema PPE so <strong>za</strong>znamovale dopoldne<br />

6. novembra v Osnovni šoli Begunje pri Cerknici in Unec.<br />

Otroke je namreč obiskalo pet policistov PP Cerknica.<br />

Na <strong>za</strong>ključni prireditvi, ki je bila v Mercatorjevem centru Ljubljana, sta policista<br />

ljubljanske postaje prometne policije predstavila problematiko vožnje z motorjem.<br />

Zainteresirani so se lahko preizkusili na posebnem simulatorju <strong>za</strong> usposabljanje<br />

v varni vožnji motornega kolesa, ki ga <strong>za</strong> varnejšo pripravo policistov<br />

motoristov na <strong>za</strong>četek motoristične sezone uporablja policija.<br />

Policista PPE Boris Fluher in Sašo Dautović sta razložila, kako se uporabljajo lisice,<br />

tonfa, kdaj se uporabljajo <strong>za</strong>ščitni neprebojni jopič, neprebojna čelada, ščit,<br />

kdaj se ustavljajo pobegla vozila s stingerjem in kako izgleda aretacija.<br />

Na prireditvah so policisti<br />

obiskovalcem predstavili opremo<br />

in pripomočke <strong>za</strong> ugotavljanje<br />

prisotnosti mamil in alkohola<br />

v organizmu, merilnike hitrosti<br />

ter simulator vožnje motornega<br />

kolesa. Ob tem so mladim in<br />

njihovim staršem tudi svetovali<br />

o varnosti v cestnem prometu,<br />

jih opo<strong>za</strong>rjali na nevarnosti<br />

prehitre in neprevidne vožnje,<br />

vožnje pod vplivom alkohola in<br />

prepovedanih drog, na upoštevanje<br />

cestnoprometnih pravil<br />

in uporabo varnostnega pasu,<br />

na pomen vidnosti pešcev itd.<br />

Obiskovalci jesenskih prireditev<br />

so poka<strong>za</strong>li veliko <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong><br />

teme, ki so jih predstavili policisti,<br />

med drugim tudi <strong>za</strong> varno<br />

vožnjo.<br />

Fundacija Z glavo na <strong>za</strong>bavo<br />

na <strong>za</strong>baven način opo<strong>za</strong>rja na<br />

nezdružljivost uživanja alkohola<br />

in prepovedanih drog z udeležbo<br />

v cestnem prometu. Osrednja<br />

vsebina teh dejavnosti je prepoznavna<br />

pod imenom Vozimo pametno.<br />

Projekt dokazuje, da se<br />

je mogoče odlično <strong>za</strong>bavati tudi<br />

brez alkohola, tobaka in prepovedanih<br />

drog.<br />

Usklajeno delovanje pristojnih<br />

državnih institucij in nekaterih<br />

nevladnih organi<strong>za</strong>cij je že<br />

obrodilo sadove tudi med mladimi,<br />

ki povečini že sprejemajo<br />

popolno treznost kot nujni pogoj<br />

<strong>za</strong> varno udeležbo v cestnem<br />

prometu.<br />

Besedilo in foto: Nina Djordjević<br />

Predstavitev policijskega dela in opreme je <strong>za</strong>čel vodja policijskega<br />

okoliša Matjaž Kandžič. Opozoril je na številne prometne nesreče,<br />

ki se dogajajo na naših cestah. Da bi se otroci <strong>za</strong>ščitili pred posledicami<br />

nesreč, jih je opozoril na obvezno uporabo čelade pri vožnji s<br />

kolesom in uporabo otroškega varnostnega sedeža v avtomobilih.<br />

Policist <strong>za</strong> varovanje državne meje Miladin Petrović jim je razložil,<br />

kako varujemo državno mejo in kakšno specialno opremo uporabljamo.<br />

Lahko so si ogledali dnevni daljnogled, nočno opazovalno napravo<br />

in ročno prenosno termovizijo.<br />

Otroci so razlage pospremili s številnimi vprašanji, na koncu pa<br />

policiste nagradili z aplavzom. V spomin na prijetno in koristno druženje<br />

z otroki so policisti vsaki šoli podarili igrice 113 in maskoto, medvedka<br />

Jaka.<br />

18<br />

Besedilo in foto: Vojko Otoničar<br />

LIKOVNI NATEČAJ VARNA POT V ŠOLO<br />

V Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu je 3. decembra v okviru<br />

preventivne akcije Varno na poti v šolo in domov potekala<br />

<strong>za</strong>ključna prireditev likovnega natečaja z otvoritvijo<br />

razstave nagrajenih likovnih del.<br />

PU Nova Gorica je že šesto leto <strong>za</strong>pored organizirala likovni natečaj<br />

<strong>za</strong> učence nižjih razredov severnoprimorskih osnovnih šol, katerega<br />

cilj je predvsem izobraževanje in osveščanje otrok o varni udeležbi<br />

v prometu. Prispelo je 110 risb tretješolcev, komisija pa je izbrala 26<br />

najboljših.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

Otroci so navdušeno spremljali dogajanje na odru, kjer so jih lutke<br />

opo<strong>za</strong>rjale na nevarne situacije in jim svetovale, kako se izogniti<br />

nevarnostim in kdaj poklicati številko 113. Po predstavi so otroke obiskali<br />

novomeški policisti.<br />

Pod vtisom lutkovne igrice so imeli otroci veliko vprašanj, ogledali<br />

so si službene avtomobile in opremo in občudovali službenega psa.<br />

Učenci osnovne šole Vavta vas so <strong>za</strong>pisali svoje vtise o dnevu v<br />

šoli, ki je bil <strong>za</strong>radi obiska policistov nekaj posebnega:<br />

Otroci in mladoletniki so zelo redko povzročitelji prometnih nesreč, spadajo pa<br />

med najranljivejše udeležence v cestnem prometu. Zato je letošnji likovni natečaj<br />

potekal pod geslom: Varna pot v šolo!<br />

V okviru prireditve je potekala tudi podelitev nagrad prvošolcem,<br />

ki so sodelovali z nagradnimi kuponi pri pobarvanki Varno na poti v<br />

šolo in domov. Izžrebanih jih je bilo 10. Praktične nagrade sta podelila<br />

Alojzij Mohar, direktor PU Nova Gorica, in Jože Režonja, predsednik<br />

Sveta <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Tolmin.<br />

Opozorila sta, da nevarnosti v cestnem prometu prežijo vsepovsod<br />

in da k večji prometni varnosti in zmanjšanju števila prometnih<br />

nesreč lahko prispevajo prav vsi udeleženci cestnega prometa tudi z<br />

večjo previdnostjo in strpnostjo.<br />

Otroci so v cestnem prometu udeleženi kot pešci, potniki v avtobusih,<br />

sopotniki v osebnih vozilih in kasneje tudi kot vozniki koles<br />

oziroma koles z motorjem. Njihova varnost je v veliki meri odvisna od<br />

zgleda in vzgoje v družini, obnašanje in ravnanje v cestnem prometu<br />

pa tudi od njihovega poznavanja in spoštovanja prometnih pravil.<br />

Besedilo in foto: Dean Božnik<br />

LUTKOVNA IGRICA ENA ENA TRI V NOVEM MESTU<br />

Prišli so policisti<br />

Na šolo so prišli policisti. Razveselili smo se jih, ker smo vedeli, da nam<br />

bodo povedali, kako ravnati v neprijetnih situacijah. Povedali so nam, da<br />

se jih ni treba bati. Ogledali smo si tudi lutkovno predstavo 113. Bila je<br />

zelo lepa in poučna <strong>za</strong> nas učence. Ta lutkovna predstava nas je veliko<br />

naučila. Na žalost so morali kmalu oditi, saj imajo veliko dela. Upam, da<br />

bodo še kdaj prišli.<br />

Tjaša Škedelj, 5.a<br />

Osnovna šola Vavta vas<br />

Policisti na šoli<br />

Na našo šolo so prišli policisti. Najprej smo si v jedilnici ogledali predstavo<br />

113. Igralci so bili odlični in lepo so odigrali svoje vloge. Igrica je<br />

bila zelo poučna. Po predstavi smo odšli v učilnice in imeli nekaj ur pouka.<br />

Nato smo odšli pred šolo, kjer so nam policisti poka<strong>za</strong>li velik policijski<br />

kombi. Lahko smo zlezli vanj. Zelo je bilo temno. Meni pa je bilo<br />

najbolj všeč, ko so nam poka<strong>za</strong>li pravega policijskega psa. Ta je bil zelo<br />

lep in dobro naučen. Za spomin smo dobili kartončke »otroški policist«.<br />

Njihov obisk je bil zelo dobrodošel in poučen.<br />

Eva Štupar, 5.a<br />

Osnovna šola Vavta vas<br />

Besedilo: Alenka Drenik<br />

Foto: PP Novo mesto<br />

TOLMINSKI POLICISTI POČASTILI SPOMIN NA<br />

POKOJNEGA SODELAVCA<br />

Učenci osnovne šole Vavta vas so novembra gostili lutkovno<br />

predstavo avtorice Svetlane Makarovič z naslovom Ena<br />

ena tri. Lutkovno igrico si je ogledalo okoli sto učencev, po<br />

predstavi pa so jih obiskali še novomeški policisti.<br />

Jakoba Ornika so se spomnili tudi letos.<br />

Učenci osnovne šole Vavta vas so novembra gostili lutkovno<br />

predstavo Svetlane Makarovič z naslovom Ena ena tri. Lutkovno igrico<br />

si je ogledalo okoli sto učencev, po predstavi pa so jih obiskali še<br />

novomeški policisti.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Skupina delavcev PP Tolmin je 31. decembra v spomin na pokojnega<br />

sodelavca Jakoba Ornika položila cvetje in prižgala svečo pri<br />

obeležju, postavljenem na mestu, kjer se je pred 16 leti smrtno ponesrečil<br />

med opravljanjem službene dolžnosti.<br />

Jakob Ornik je bil na silvestrovo leta 1992 v policijski patrulji. S<br />

sodelavcem sta bila nekaj minut po polnoči, na novega leta dan, poslana<br />

na obravnavanje prometne nesreče s telesnimi poškodbami,<br />

ki se je zgodila na lokalni cesti nad Tolminskimi koriti v smeri proti<br />

19

NOVICE<br />

planini Polog. Na kraju prometne nesreče je želel Ornik ponesrečencu<br />

pomagati, <strong>za</strong>to je sestopal po strmem pobočju, vendar je pri<br />

tem <strong>za</strong>radi spolzkega in strmega terena omahnil v temo in globino<br />

Tolminskih korit.<br />

VArNOST<br />

Njegovo življenje se je pri še nedopolnjenih petindvajsetih letih<br />

končalo v objemu naravnih lepot, ki so že v starih časih navdihovale<br />

pesnike in pisatelje. Obiskovalca presunejo s svojo lepoto<br />

barv in oblik, obenem pa vzbujajo strah in spoštovanje nad strmimi<br />

previsi korit, skozi katere si je reka Tolminka utrla pot k smaragdni<br />

reki.<br />

Lepo je, da se na policista Jakoba Ornika spomnijo tudi tisti, ki ga<br />

niso poznali. Tako bo živel spomin na policista, ki mu ni bilo dano,<br />

da bi še danes pomagal ljudem v stiski. Prav to bogati človeka tako v<br />

spominu kot življenju.<br />

Besedilo: Mitja Jerkič<br />

Foto: Dušan Komar<br />

MITJI V SLOVO<br />

ŠE NEKAJ BESED MITJI ...<br />

V <strong>za</strong>četku januarja nas je pretresla<br />

vest, da je pri delu življenje izgubil<br />

Mitja Capuder, policist PP<br />

Koper. V spomin nanj objavljamo<br />

poslovilne besede njegovih sodelavcev.<br />

Z bolečino v srcih smo se danes<br />

zbrali tukaj, da se še <strong>za</strong>dnjič poslovimo<br />

od tebe. Še vedno ne moremo<br />

verjeti, še manj pa se sprijazniti s<br />

kruto resnico, da te ni več med nami.<br />

Svojo življenjsko pot si <strong>za</strong>čel<br />

pred 27 leti na Ptuju, ko si se kot<br />

tretjerojenec rodil mami Štefki<br />

in očetu Stanislavu. Po končani<br />

Osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju<br />

si se odločil <strong>za</strong> nadaljevanje šolanja<br />

na srednji elektrotehnični šoli<br />

in ga tudi uspešno <strong>za</strong>ključil. Po<br />

končani srednji šoli si bil <strong>za</strong>poslen<br />

v pekarni Hlebček na Pragerskem.<br />

Ker te je <strong>za</strong>nimalo računalniško<br />

področje, si se ob delu vpisal na fakulteto<br />

<strong>za</strong> računalništvo, kjer si diplomiral.<br />

Prijavil si se na razpis <strong>za</strong><br />

poklic policista in se v Tacnu skupaj<br />

s sošolci tretje generacije varuhov<br />

državne meje izšolal <strong>za</strong> želeni poklic.<br />

Junija 2008 si <strong>za</strong>čel z delom<br />

na koprski policijski postaji. V delo<br />

si vlagal veliko truda in volje, čeprav<br />

si se v službo vozil iz oddaljenega<br />

Ptuja.<br />

Ta trud si poka<strong>za</strong>l tudi tisto<br />

mrzlo noč na Škofijah, ko sta s sodelavcem<br />

v <strong>za</strong>sedi čakala storilca<br />

kaznivega dejanja. Nisi uspel dokončati<br />

svoje <strong>za</strong>dnje naloge. Kljub<br />

trudu sodelavcev in reševalcev je<br />

bila smrt močnejša.<br />

20<br />

Dragi Mitja!<br />

Za teboj bo v naših srcih in vrstah<br />

ostala velika praznina. Ostali pa bodo<br />

tudi lepi spomini. In teh ni malo.<br />

V imenu sodelavcev policijske<br />

postaje in PU Koper, PP Ptuj, PU<br />

Maribor, GPU ter Policijskega veteranskega<br />

združenja Sever izrekamo<br />

staršem, sestram in vsem ostalim<br />

sorodnikom in prijateljem iskreno<br />

sožalje.<br />

Sodelavke in sodelavci PP Koper<br />

Prijatelji, sodelavci in znanci so se na<br />

Mitja spomnili tudi na spletnem forumu<br />

policist.si. Objavljamo nekaj sočutnih<br />

besed.<br />

Zastal je korak sodelavcem, prijateljem,<br />

<strong>za</strong>stal je korak svojcem, pokojnemu<br />

kolegu, najbližjim. Zastal je korak policistkam<br />

in policistom, <strong>za</strong>stal je korak vsem<br />

stanovskim kolegom … Umrl je med opravljanjem<br />

uradne naloge, ki je <strong>za</strong> navadnega<br />

državljana največkrat nerazumljiva, še manj<br />

pa spoštovana, cenjena … Ni besed, ki bi<br />

jih lahko izrekel v tem žalostnem trenutku<br />

vsem, ki sočustvujejo z najbližjimi, <strong>za</strong>to<br />

samo, ISKRENO IN GLOBOKO SOŽALJE !!!<br />

»Luka«<br />

Angelom ni mesto na zemlji!<br />

Kolega, živi naprej na mestu,<br />

kjer boš našel srečo ...<br />

»TheDuke«<br />

Ni smrt tisto, kar nas loči.<br />

In življenje ni, kar druži nas.<br />

So vezi močnejše.<br />

Brez pomena <strong>za</strong>nje so razdalje,<br />

kraj in čas. (M. Kačič)<br />

Vsem pri<strong>za</strong>detim, tako svojcem kot tudi sodelavcem<br />

in prijateljem, izrekamo iskreno<br />

sožalje.<br />

»Alpski Slovenc«<br />

ZAHVALA DRUŽINE<br />

Družina pokojnega Mitja Capudra s Ptuja se iskreno <strong>za</strong>hvaljuje komandirju PP<br />

Koper in vsem njegovim pomočnikom in sodelavcem, ki so pomagali pri urejanju<br />

pogreba in samem pogrebu, ter se v tako velikem številu poslovili od našega<br />

Mitja.<br />

Zahvaljujemo se obema govornikoma <strong>za</strong> poslovilne besede, <strong>za</strong> izrečena globoka<br />

in iskrena sožalja, <strong>za</strong> darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.<br />

Še enkrat iskrena hvala.<br />

Žalujoči: mama Štefka, oče Stanko ter sestri Albina in Polona z družinama.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Obveščanje svojcev o smrti<br />

njihovih najbližjih<br />

Viktor Zupančič, SKP PU<br />

Ljubljana<br />

Obveščanje o smrti je ena izmed najtežjih, najbolj stresnih in žal zelo pogostih dolžnosti policistov in kriminalistov (v nadaljevanju:<br />

policistov). Potekati mora (bi moralo) kot dobro utečen, a fleksibilen postopek, ki vsebuje tri sestavine: pripravo,<br />

obveščanje in ukrepe <strong>za</strong> obvladovanje akutnega travmatičnega stresa. Pri ukrepih gre <strong>za</strong> proces nujne psihične pomoči<br />

posameznikom, ki so izkusili travmatični stres, pove<strong>za</strong>n s širokim spektrom travmatičnih dogodkov (prometne nesreče,<br />

nesreče kot dogodki, samomori, umori). Travmatični stres pa se nanaša na čustveno, spoznavno, vedenjsko in psihično<br />

izkušnjo posameznikov, ki so izpostavljeni ali so priča dogodku, ki presega njihove sposobnosti soočanja s problemom in<br />

njegovim reševanjem.<br />

Bližnjega se svojcem resda ne da povrniti, lahko pa poskušamo ublažiti stres in pomagamo pri obvladovanju travmatične<br />

situacije. Nekaj pozornosti pa bi nujno morali nameniti tudi stresu in stiski policistov, ki takšne naloge opravljajo.<br />

Nepričakovana smrt najbližjih pretrese vsakogar, <strong>za</strong>to je pomembno, da policisti sporočanje izvedejo na čim bolj uvideven<br />

in primeren način in ne povzročijo nepotrebne »sekundarne škode«. Njihovo ravnanje mora temeljiti na empatiji (verbalni<br />

in neverbalni), saj je od te prve (in hkrati tudi edine) informacije odvisno, kako bodo svojci dogodek sprejeli.<br />

Policisti morajo vedeti, da niti dve takšni obvestili ne bosta identični, <strong>za</strong>to se je treba prilagoditi tako individualnim karakteristikam<br />

vsakega svojca posebej (jezikovne ali kulturne ovire, zdravstveno stanje svojca) kot tudi dogodku (prometna<br />

nesreča, nesreča kot dogodek, umor, samomor). Vsak tak dogodek je sicer poseben, vendar je kljub temu treba upoštevati<br />

nekaj »pravil«.<br />

NOTIFYING SURVIVORS OF THE DEATH OF CLOSE RELATIVES / Notifying survivors about death is one of the most difficult, most stressful,<br />

and unfortunately very frequent duties of police officers and criminal investigators (hereinafter: police officers). It should be a smooth<br />

yet flexible procedure, consisting of three components: preparation, information and measures to tackle acute traumatic stress. These<br />

measures involve a process of urgent psychological aid to individuals who have experienced traumatic stress related to a broad range of<br />

traumatic events (traffic accidents, other accidents, suicides, murders, etc.). Traumatic stress, however, refers to the emotional, cognitive,<br />

behavioural and psychological experience of individuals exposed to or witnessing an event which exceeds their abilities to cope.<br />

Although a close relative can never be brought back, we can try to alleviate the stress of survivors and help control the traumatic situation.<br />

Some attention should also be devoted, however, to the effects on police officers carrying out such stressful and distressing tasks.<br />

An unexpected death of a close relative is a shock for anybody, so it is important that police officers carry out the notification as considerately<br />

and appropriately as possible, without causing unnecessary “secondary damage” in the process. Their conduct must be based on<br />

empathy (verbal and non-verbal), because the response of survivors to the event depends on this first information.<br />

Police officers must know that no two such notifications will be identical, so have to adapt both to the individual characteristics of each<br />

survivor (language or cultural barriers, the health of the survivor) and to the event (a traffic accident, another accident, a murder, a suicide,<br />

etc.). Although each event is specific, certain “rules” must be observed.<br />

KAKO PRAVILNO OBVEŠČATI<br />

Uvodna fa<strong>za</strong> v procesu obveščanja je<br />

dogovor, kdo bo v konkretnem primeru<br />

svojcem prenesel informacijo. V tujini sicer<br />

priporočajo sestavo posebnih (<strong>za</strong> to usposobljenih)<br />

timov, vendar menim, da <strong>za</strong>doščata<br />

že dva policista (izjemoma eden),<br />

po možnosti različnega spola. Policista bi<br />

morala biti usposobljena <strong>za</strong> tovrstno obveščanje,<br />

vsaj eden od njiju bi moral biti<br />

usposobljen <strong>za</strong>gotoviti tudi prvo pomoč in<br />

vsaj eden naj bi bil oblečen v uniformo, kar<br />

lahko zmanjša potencialno nasilno reakcijo<br />

svojca. Vsekakor pa morata oba poznati<br />

vse razpoložljive informacije o dogodku in<br />

žrtvi, saj bodo svojci verjetno imeli mnogo<br />

vprašanj. Njuna naloga naj bi vsebovala tri<br />

dele: pripravo na obveščanje, obveščanje<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

in ukrepe <strong>za</strong> obvladovanje akutnega travmatičnega<br />

stresa.<br />

PRIPRAVA NA OBVEŠČANJE<br />

Prva naloga policistov je, da zberejo<br />

vse razpoložljive podatke o dogodku (čas<br />

in kraj ter narava dogodka), informacije<br />

o žrtvi (identiteta, kje se žrtev trenutno<br />

nahaja) in informacije o svojcih (njihovo<br />

zdravstveno stanje, starost). Nujno je tudi,<br />

da imajo policisti pri obveščanju s seboj<br />

prenosno zvezo ali mobilni telefon, da lahko<br />

kadar koli pokličejo pomoč ali pridobijo<br />

dodatne informacije o dogodku oziroma<br />

žrtvi. S seboj pa nikakor ne smejo prinesti<br />

žrtvinih osebnih stvari (oblek, dokumentov,<br />

nakita), saj se s tem njihova stiska še<br />

poveča. Po uvodni fazi, zbiranju pomembnih<br />

podatkov in pripravah, naj se policisti<br />

nemudoma odpeljejo k svojcem.<br />

OBVEŠČANJE<br />

Svojce je treba obvestiti takoj, ko je<br />

mogoče, pa četudi je to sredi noči. Nihče<br />

nima pravice odlašati z obveščanjem, ker<br />

meni, da je »tako bolje«. Za svojce je veliko<br />

lažje, če so obveščeni, še preden o dogodku<br />

izvedo preko medijev, ki so danes včasih<br />

celo prej na kraju dogodka kot policisti.<br />

Ko policisti prispejo na dom svojcev,<br />

naj se po pozdravu predstavijo in prosijo<br />

<strong>za</strong> dovoljenje <strong>za</strong> vstop v stanovanje. Takoj<br />

nato morajo poizvedeti, s kom komunicirajo.<br />

Najti morajo pravega in primernega<br />

21

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

svojca (če je teh več) ter prositi <strong>za</strong> odstranitev<br />

otrok (če so doma). Če je le mogoče,<br />

naj policisti najdejo sorodnika ali dobrega<br />

prijatelja svojca (lahko tudi soseda, verskega<br />

predstavnika, zdravstvenega delavca ali<br />

kakšnega drugega strokovnjaka), da bo ob<br />

njem, ko bo izvedel <strong>za</strong> smrt bližnjega.<br />

Ko so izpolnjeni vsi zgoraj našteti »formalni«<br />

pogoji, naj policisti svojca prosijo,<br />

da se usede. Tudi sami naj se usedejo,<br />

vzpostavijo očesni kontakt, znižajo svoj<br />

glas ter uporabijo nežen in topel ton. S tem<br />

svojca »pripravijo«, nato pa informacijo<br />

posredujejo iskreno, odkrito, potrpežljivo<br />

in direktno po pravilu od splošnega k posebnemu.<br />

Primer: Če policisti obveščajo svojca o<br />

prometni nesreči s smrtnim izidom, naj bi<br />

si stavki sledili nekako takole: Moram vam<br />

povedati slabo novico. Vaš mož je bil udeležen<br />

v hudi prometni nesreči. V njegov avto<br />

se je <strong>za</strong>letel velik tovornjak. Zaradi hudih<br />

poškodb je vaš mož žal umrl. Moje sožalje.<br />

Med stavki naj bodo krajši premori,<br />

da lahko svojci vsako informacijo posebej<br />

sprejmejo, s čimer se jim tudi ponudi priložnost,<br />

da se pripravijo na najhujše. Svojca, ki<br />

mu je policist sporočil žalostno novico, se<br />

nikoli ne sme pustiti samega. Policisti mu<br />

morajo <strong>za</strong>gotoviti podporo, pomoč in napotke<br />

<strong>za</strong> nadaljnje postopke. Za vsa vprašanja,<br />

na katera policisti ne vedo odgovora,<br />

morajo svojcem povedati, da odgovora ne<br />

vedo, da pa lahko o tem poizvejo. Mnogi<br />

svojci želijo žrtev tudi videti, kar jim morajo<br />

policisti vsekakor omogočiti (vendar ne<br />

dopustiti, da ta svojec sam upravlja z vozilom).<br />

Poleg besed pa morajo biti policisti<br />

pozorni tudi na priporočljive (npr. žal mi je,<br />

to je težje kot večina ljudi misli, vaš odziv<br />

je popolnoma običajen ob takšnem stresnem<br />

dogodku) in nepriporočljive izjave (ni<br />

vam ga treba videti, čas bo <strong>za</strong>celil rane, sedaj<br />

je v nebesih), ki naj jih oziroma naj jih<br />

ne uporabljajo pri pogovoru s svojci. Ko je<br />

informacija svojcem posredovana, je treba<br />

pričeti z uporabo ukrepov <strong>za</strong> obvladovanje<br />

akutnega travmatičnega stresa.<br />

UKREPI ZA OBVLADOVANJE AKUTNEGA<br />

TRAVMATIČNEGA STRESA<br />

22<br />

Pri obveščanju o smrti morajo biti policisti<br />

pripravljeni na vrsto intenzivnih čustvenih<br />

odzivov. Svojci ob obvestilu različno<br />

reagirajo. Lahko ostanejo mirni, otopeli ali<br />

(navidezno) brezbrižni. Lahko »ponorijo«,<br />

postanejo nasilni in vpijejo. Lahko z glasnim<br />

govorjenjem prepričujejo policista, da<br />

se je zmotil, da se to ni zgodilo njihovemu<br />

bližnjemu. Lahko z analizo poskušajo razčleniti,<br />

kaj se je zgodilo. Lahko histerično<br />

jočejo, se histerično in glasno smejijo. Lahko<br />

doživijo šok in izgubijo <strong>za</strong>vest. Lahko v<br />

trenutku <strong>za</strong>vedanja o dogodku poskušajo<br />

škodovati policistu, komu drugemu, ki pogovoru<br />

prisostvuje, ali pa sebi. Tu nastopi<br />

policist, ki jih na sočuten in miren način<br />

pouči, da je njihov odziv običajen in jim s<br />

pristopom, ki kaže obvladovanje situacije,<br />

pove, da njihove reakcije niso nič nenavadnega.<br />

S tem jim olajša občutek strahu pred<br />

lastnim občutenjem in jim pomaga, da se<br />

polagoma vsaj malo pomirijo.<br />

Zadnja preučevanja kažejo, da hude<br />

travmatične situacije puščajo trajne nevrobiološke<br />

spremembe, ki povzročajo nenehne<br />

motnje v spanju. Svojci se lahko srečajo<br />

s povečano sovražnostjo, sumničavostjo,<br />

paranojo, občutkom praznine, brezupjem,<br />

impulzivnostjo, stalnim občutkom nevarnosti<br />

ali strahom pred usodo. Nekateri<br />

(kasneje) v času okrevanja posežejo tudi<br />

po alkoholu ali prepovedanih substancah,<br />

kar lahko vodi v depresivnost in nespečnost<br />

(insomnijo).<br />

Policisti morajo vse te odzive poznati<br />

in jih pričakovati. Svojcem morajo dovoliti<br />

oziroma omogočiti izražanje čustev: žalost,<br />

jezo, razočaranje. Nikakor pa ne smejo dovoliti,<br />

da koga poškodujejo ali se samopoškodujejo.<br />

Pozorni naj bodo tudi na fizično<br />

stisko svojcev in jim po potrebi ponudijo<br />

prvo pomoč. Ko policisti svojce vsaj nekoliko<br />

»pomirijo« in jim priskrbijo koga, ki bo<br />

pazil nanje, se vljudno poslovijo in diskretno<br />

odidejo.<br />

POSEBNOSTI PRI OBVEŠČANJU<br />

Pri obveščanju morajo policisti svojo<br />

pozornost nameniti svojcem in njihovi pomoči,<br />

hkrati pa celoten postopek izvesti<br />

uvidevno in obvladujoče. Še zlasti pazljivi<br />

morajo biti tedaj, ko morajo način obveščanja<br />

prilagoditi določenim razmeram:<br />

– OBVESTILO NA DELOVNEM MESTU: Če<br />

je treba obvestilo o smrti posredovati<br />

svojcu na delovnem mestu, se je treba<br />

najprej oglasiti v vodstvu delodajalca,<br />

se predstaviti in jih obvestiti, da morajo<br />

osebno govoriti z določeno osebo. Delodajalcu<br />

se lahko razkrijejo le minimalne<br />

informacije o dogodku, pa še to le<br />

takrat, ko je to potrebno, da se odobri<br />

stik z določeno osebo. Po posredovanju<br />

informacije svojcu, ki naj bo dana v<br />

intimnem prostoru, je treba poskrbeti<br />

<strong>za</strong> prevoz svojca domov, v bolnišnico<br />

ali na drugo lokacijo.<br />

– TELEFONSKO OBVESTILO: Storiti je treba<br />

vse, da se obvestilo posreduje osebno<br />

in ne po telefonu. Telefonski kontakt<br />

je neoseben in ne izkazuje ustrezne<br />

podpore. Takšen način naj se uporabi<br />

le, če je to edina in <strong>za</strong>dnja možnost. V<br />

takšnem primeru je treba najti nekoga,<br />

ki bo ob svojcu, ko bo ta prejel policistov<br />

klic.<br />

– JEZIKOVNE OVIRE: Pred obvestilom<br />

morajo policisti ugotoviti, če obstajajo<br />

VArNOST<br />

kakšne jezikovne ovire in si <strong>za</strong>gotoviti<br />

prisotnost tolmača. Za tolmačenje se<br />

ne sme uporabljati otrok.<br />

– PREŽIVELE ŽRTVE NA KRAJU DEJANJA<br />

ALI DOGODKA: Na kraju dogodka so<br />

pogosto tudi žrtve, ki so travmatični<br />

dogodek preživele. Ob soočanju z njimi<br />

naj policisti upoštevajo vpliv negativnih<br />

novic na njihovo preživetje. Razmislijo<br />

naj, če jim določene informacije lahko<br />

posredujejo, ne da bi še poslabšali<br />

njihovo fizično ali psihološko stisko.<br />

Če ocenijo, da bi določene informacije<br />

poslabšale njihovo zdravje, jim smejo<br />

v takšnem primeru <strong>za</strong>molčati določene<br />

informacije.<br />

ZAKLJUČEK<br />

Vse zgoraj napisano se morda sliši enostavno<br />

in lahko izvedljivo, vendar v praksi<br />

to ne poteka preprosto in ustaljeno. Zaradi<br />

nepredvidljivih situacij je včasih celoten<br />

postopek obrnjen na glavo in še tako izkušenemu<br />

policistu se lahko <strong>za</strong>lomi in preprosto<br />

ostane brez besed. Še hitreje pa se<br />

napake zgodijo tistim policistom, ki obveščanja<br />

niso vešči.<br />

Policisti se pri izvajanju naloge »obveščanje<br />

o smrti« srečujejo tudi z negotovostjo,<br />

kako postopek izpeljati. To je (tudi)<br />

posledica pomanjkanja znanja/izobraževanja,<br />

ki bi policiste poučil, kako upravljati s<br />

čustvenimi in fizičnimi reakcijami svojcev,<br />

lastnimi občutji in stresom, jih naučil poistovetenja<br />

s stisko svojcev ter obvladovanja<br />

stresne situacije. V Sloveniji še nimamo navodil<br />

(priporočil), ki bi določala, kako nalogo<br />

opraviti. Policisti so tako prepuščeni<br />

lastnim idejam, izkušnjam in pogovorom<br />

s sodelavci. Strategijo <strong>za</strong> sporočanje slabe<br />

novice običajno pripravijo kar na poti do<br />

svojcev in upajo na njihov čim mirnejši odziv,<br />

saj v nasprotnem primeru ne vedo, kaj<br />

storiti, kako ravnati, da bi osebo umirili/pomirili.<br />

Dejstvo je, da niso policisti tisti, ki bodo<br />

pri<strong>za</strong>deli svojce, temveč jih bo pri<strong>za</strong>dela<br />

vsebina (in način) njihovega sporočila.<br />

Policistom bi bilo treba nujno omogočiti<br />

izobraževanje s področja obveščanja<br />

o smrti. Za <strong>za</strong>četek bi bilo morda dovolj že<br />

enodnevno usposabljanje (<strong>za</strong> policiste, ne<br />

<strong>za</strong> vodstvene delavce policije) z usmeritvami<br />

<strong>za</strong> nadaljnje delo in izdelava priročnika.<br />

V težnji <strong>za</strong> čim boljšim obravnavanjem<br />

preživelih pa ne smemo po<strong>za</strong>biti na stres<br />

in stisko policistov. Ti pri svojem delu doživljajo<br />

številne neprijetne dogodke, ki so<br />

<strong>za</strong>nje lahko zelo obremenjujoči, <strong>za</strong>to je<br />

nujno, da se jim <strong>za</strong>gotovi tudi pogovor s<br />

svetovalcem oziroma strokovnjakom, ki jim<br />

lahko pomaga pri premagovanju takšnih<br />

problemov. Upravljanje s čustvi in stresom<br />

vsekakor vpliva tudi na njihovo delo in bodoče<br />

obveščanje. Navse<strong>za</strong>dnje pa gre tudi<br />

<strong>za</strong> zdravstveno vprašanje tako policistov<br />

kot svojcev.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Aplikativna etika in družbena<br />

odgovornost policije<br />

Robert Šumi, SN SGDP<br />

V prispevku je predstavljen program krepitve integritete, na podlagi katerega bodo člani delovne skupine v prihodnjih<br />

dveh letih usposabljali policiste. Program je skladen z vsakdanjimi policijskimi nalogami in temelji na o<strong>za</strong>veščanju.<br />

Osredotočen je na integriteto, družbeno odgovornost policije, etični kodeks, kodeks molčečnosti, praktične primere ter<br />

delavnice.<br />

APPLIED ETHICS AND THE SOCIAL RESPONSIBILITY OF THE POLICE / This article presents a programme of identity strengthening<br />

as a basis for police training by working group members over the next two years. The programme is well matched to daily police tasks<br />

and is based on awareness raising. It focuses on integrity, the social responsibility of the police, an ethical code, a secrecy code, practical<br />

examples and workshops.<br />

Generalni direktor policije je 17. 1. 2008 podpisal načrt oživitve<br />

Kodeksa policijske etike in krepitve integritete policistov,<br />

ki smo ga pripravili v sektorju <strong>za</strong> nadzor generalne policijske<br />

uprave. Na njegovi podlagi je bila izvedena vrsta dejavnosti,<br />

med katerimi velja izpostaviti imenovanje Delovne skupine <strong>za</strong><br />

krepitev integritete policistov v <strong>za</strong>četku julija 2008 ter priprava<br />

novega Kodeksa policijske etike, ki je bil 9. 10. 2008 sprejet na<br />

skupščini Policijskega sindikata Slovenije.<br />

Na podlagi načrta je bil izdelan tudi program krepitve integritete,<br />

ki sodi v okvir aplikativne etike (neposredna uporabnost<br />

v življenju oziroma v vsakodnevni praksi) ter sekundarne<br />

preventive (namenjen je vsem <strong>za</strong>poslenim). Program je enak<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene na vseh treh ravneh v policiji in je bil temelj <strong>za</strong><br />

usposabljanje članov delovne skupine.<br />

Zasnova programa, brez določenih vsebin, je bila objavljena<br />

že v prispevku z naslovom Strateški načrt krepitve integritete<br />

policistov (Varnost, 2/2008). Ravno tako je bil v reviji<br />

predstavljen osnutek novele Kodeksa policijske etike (Varnost,<br />

3/2008). Namen tokratnega prispevka pa je širši strokovni javnosti<br />

predstaviti oziroma pojasniti nekatere ključne vsebine<br />

programa, ki se je v <strong>za</strong>četku leta 2009 <strong>za</strong>čel izvajati na območju<br />

cele Slovenije.<br />

METODOLOŠKI PRISTOP DELOVNE SKUPINE<br />

Delovna skupina <strong>za</strong> krepitev integritete policistov, v katero<br />

je imenovanih šestnajst kompetentnih posameznikov z vseh<br />

treh hierarhičnih ravni, je bila <strong>za</strong> potrebe lastnega dela deležna<br />

posebnih oblik usposabljanj. Člani so se seznanili tudi z drugim<br />

gradivom, ki ga ne bodo neposredno uporabljali pri izvajanju<br />

usposabljanj, temveč jim bo koristilo v razpravah z udeleženci<br />

usposabljanj.<br />

Usposabljanja se bodo izvajala na različne načine (znotraj<br />

PPSA, delovnih sestankov in posebnih oblik usposabljanj), pri<br />

čemer bodo člani uporabljali različne metode dela (predavanja,<br />

interaktivne diskusije, razprave o praktičnih primerih, delavnice).<br />

Predvideni čas <strong>za</strong> izvedbo posameznega usposabljanja<br />

so štiri šolske ure (integriteta, družbena odgovornost, etični<br />

kodeks in kodeks molčečnosti, praktični primeri, delavnice).<br />

Člani delovne skupine bodo svoje delo sproti evalvirali s<br />

posebnimi vprašalniki, ki jih bodo analizirali po <strong>za</strong>ključku dela<br />

delovne skupine, in sicer predvidoma v drugi polovici leta<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

2010. Po načrtu naj bi se do takrat usposabljanj udeležili vsi<br />

<strong>za</strong>posleni v policiji, nakar naj bi program v lastne izobraževalne<br />

programe vključila PA GPU, ki skrbi <strong>za</strong> izobraževanje novih<br />

kadrov.<br />

KREPITEV INTEGRITETE V PRAKSI<br />

Na <strong>za</strong>četku usposabljanja se slušatelje pozove k razmišljanju<br />

o tem:<br />

– da je ustrezen razvoj integritete in policijske etike eden izmed<br />

najpomembnejših korakov k profesionali<strong>za</strong>ciji policijskega<br />

dela ter najboljša protiutež policijski odklonskosti in<br />

kršenju človekovih pravic ter svoboščin; 1<br />

– da integriteto zelo spodkopava negativni vidik policijske<br />

subkulture, <strong>za</strong>to jo lahko krepimo le, če posežemo v policijsko<br />

subkulturo; 2<br />

– da je močna pozitivna integriteta predstojnikov osnovni<br />

vzvod <strong>za</strong> preprečevanje korupcije in neetičnega ravnanja;<br />

– da <strong>notranje</strong><strong>za</strong>ščitni ukrepi in delo v skladu s “teorijo gnilega<br />

jabolka” ne <strong>za</strong>dostujejo;<br />

– da je Ethics Resource Center iz ZDA leta 2007 ugotovil, da<br />

mora etika postati prioriteta ter da se je o njej treba pogovarjati<br />

na delovnih mestih.<br />

Nato se udeležencem usposabljanja vizualno ponazori<br />

osnovni namen usposabljanja. Ta je poleg o<strong>za</strong>veščanja, krepitve<br />

pozitivne in dobronamerne solidarnosti ter pozitivnega<br />

pristopa (program je <strong>za</strong>snovan na predpostavki, da smo policisti<br />

pošteni) osredotočen na »gradnjo mostu« med teorijo in<br />

prakso:<br />

Teorija<br />

Slika 1: Namen usposabljanja<br />

Praksa<br />

23

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

V nadaljevanju se slušateljem predstavijo izvor, pojem (integriteta<br />

je skladnost med tistim, kar posameznik misli, verjame,<br />

govori, in tistim, kar dejansko počne 3) in pomen oziroma vloga<br />

integritete ter dejstvo, da je <strong>za</strong> razumevanje poklicne etike<br />

treba poznati zgodovino. O pomenu integritete se slušateljem<br />

pokaže tudi slika 4 , iz katere je razvidno, da je integriteta ključni<br />

dejavnik vodenja:<br />

Tactics<br />

Integrity<br />

Diagnostics<br />

VArNOST<br />

države, brezpogojno ravnati koristno. Ravno tako moramo<br />

vedno ravnati skladno s pozitivno <strong>za</strong>konodajo, usmeritvami<br />

in navodili. Etična družbena odgovornost je pričakovana, kar<br />

pomeni, da okolica od policistov pričakuje etično vedenje,<br />

pravičnost in poštenost. Najvišja in hkrati želena stopnja družbene<br />

odgovornosti, ki pomeni nadgradnjo etične odgovornosti,<br />

pa je filantropska družbena odgovornost. Ta pomeni, da<br />

se posameznik, ki jo živi oziroma ravna v skladu z njo, <strong>za</strong>veda<br />

svoje vloge v družbi in <strong>za</strong>vestno skrbi ter prispeva k izboljšanju<br />

kakovosti življenja ljudi.<br />

Strategy<br />

Mission<br />

V i s i o n<br />

Directives<br />

Decisions<br />

FILANTROPSKA<br />

Skrb <strong>za</strong> izboljšanje kvalitete življenja<br />

in <strong>za</strong> dobro družbe oz. ljudi<br />

Input<br />

Discussions<br />

ZAŽELENO<br />

Vir: glej opombo št. 4<br />

LISTENING<br />

ETIČNA<br />

Biti etičen, ravnati etično<br />

PRIČAKOVANO<br />

Slika 2: Integriteta in vodenje<br />

V našem kontekstu je vodja vsakdo, ki vodi. To velja tako<br />

<strong>za</strong> posameznega policista, ki mu je država <strong>za</strong> vodenje uradnih<br />

postopkov podelila mandat, kot tudi <strong>za</strong> vodjo patrulje in tako<br />

naprej navzgor po hierarhični lestvici. Pri tem se je treba <strong>za</strong>vedati,<br />

da višje, ko si na hierarhični lestvici, večjo odgovornost<br />

imaš in več <strong>za</strong>poslenim predstavljaš zgled s svojim ravnanjem.<br />

Navedeno se slušateljem ponazori tudi vizualno:<br />

Vir: glej opombo št. 5<br />

ZAKONSKA<br />

Upoštevanje prava,<br />

izpopolnjevanje obveznosti<br />

EKONOMSKA<br />

Koristno ravnanje z <strong>za</strong>upanimi sredstvi<br />

ZAHTEVANO<br />

ZAHTEVANO<br />

Slika 4: Družbena odgovornost policije<br />

GDP<br />

Direktor PU<br />

V nadaljevanju se udeležencem usposabljanj predstavijo<br />

posledice brezbrižnosti do integritete, pojem in nevarnosti kodeksa<br />

molčečnosti, način boja proti kodeksu molčečnosti ter<br />

učinkovit način upravljanja neetičnih in odklonskih ravnanj.<br />

Zatem se slušateljem predstavita še namen in vsebina novega<br />

Kodeksa policijske etike.<br />

NOV KODEKS POLICIJSKE ETIKE<br />

24<br />

Komandir PP<br />

Policist<br />

Slika 3: Zgledovanje v policiji<br />

DRUŽBENA ODGOVORNOST POLICIJE<br />

V poglavju o družbeni odgovornosti se slušateljem pokaže<br />

in obrazloži naslednja slika: 5<br />

Družbena odgovornost policije je štiristopenjska 6 in pona<strong>za</strong>rja,<br />

kaj družba pričakuje od policije, pri čemer absolutna<br />

družbena odgovornost <strong>za</strong>jema vse štiri dejavnike skupaj. Ekonomska<br />

in <strong>za</strong>konska družbena odgovornost sta <strong>za</strong>htevani. To<br />

pomeni, da moramo z <strong>za</strong>upanimi sredstvi, ki jih dobimo od<br />

Nov kodeks je po naravi inspirativen, napisan v prvi osebi<br />

množine, določa le moralno odgovornost policistov, ureja način<br />

sprejemanja in spreminjanja, dodan mu je seznam vrednot<br />

in vrlin, ki izražajo poslanstvo policije. Z njegovim sprejemom<br />

je bilo ukinjeno častno razsodišče, ki je bilo <strong>za</strong>radi različnih razlogov<br />

neučinkovito.<br />

Posebnost kodeksa je novi člen o nepodkupljivosti policistov,<br />

kar je bilo predhodno urejeno v členu o varovanju ugleda.<br />

Namreč, nepodkupljivost kot vrednota je tako pomembna,<br />

da sodi v poseben člen, medtem ko je ugled policistov posledica<br />

njihovih moralnih vrlin, med drugim tudi njihove nepodkupljivosti.<br />

Ko bo kodeks natisnjen, ga bo prejel vsak policist. Enako<br />

je tudi s seznamom vrednot in vrlin, ki ga bo prejela in izobesila<br />

vsaka policijska enota. Kodeks je objavljen na internetu in<br />

intranetu policije, kjer se na vidnem mestu izmenjujejo tudi<br />

vrednote in vrline.<br />

Kodeks je bil pripravljen in sprejet na sodoben način, <strong>za</strong><br />

njegovo oživitev pa je zelo pomembno, da se o njem govori.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

To je tudi eden izmed namenov delovne skupine, nakar bo<br />

to vlogo moral prevzeti policijski menedžment, izobraževalne<br />

institucije v policiji pa bodo morale navedeno vključiti v<br />

svoje programe.<br />

DELAVNICE S PRAKTIČNIMI PRIMERI<br />

V drugem oziroma <strong>za</strong>dnjem delu usposabljanja slušatelji<br />

v manjših skupinah preučujejo etične vidike praktičnih primerov,<br />

iščejo rešitve in o svojih ugotovitvah razpravljajo z<br />

ostalimi skupinami.<br />

ZAKLJUČEK<br />

Navedeni pristop predstavlja učinkovit način kako teoretična<br />

spoznanja implementirati v prakso in s tem približati<br />

<strong>za</strong>poslenim. Naše delo je bilo v letu 2008 predstavljeno<br />

tudi na enem izmed seminarjev CEPOL-a v tujini, kjer je bilo<br />

ugotovljeno, da v Sloveniji, predvsem po <strong>za</strong>slugi PA GPU,<br />

sodimo v vrh evropskih držav glede pristopa k aplikativni<br />

etiki. Ugotovljeno je bilo tudi, da imamo <strong>za</strong>radi ozemeljske<br />

majhnosti in organi<strong>za</strong>cijske ureditve policije prednost pred<br />

večino ostalih evropskih držav, kar lahko izkoristimo in v<br />

prihodnje postanemo primer dobre prakse v EU.<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Vse navedeno pa seveda ne <strong>za</strong>dostuje samo po sebi, temveč<br />

je <strong>za</strong> resnični in dolgoročni učinek treba etična določila<br />

o<strong>za</strong>vestiti in jih živeti v praksi.<br />

OPOMBE<br />

1<br />

Pagon, M. (2003). Policijska etika in integriteta. Etika, integriteta in<br />

človekove pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna<br />

šola.<br />

2<br />

Pagon, M., Lobnikar, B. (2004). Police integrity in Slovenia. The contours<br />

of police integrity. London, Sage Publications.<br />

3<br />

Šumi, R. (2006). Krepitev integritete policistov. Diplomsko delo,<br />

Ljubljana, Fakulteta <strong>za</strong> varnostne vede.<br />

4<br />

Vir: http://www.brachercenter.com/integrityarch.html.<br />

5<br />

Povzeto po: Archie B. Carroll. (1991). The Pyramid of Corporate<br />

Social Responsibility: Toward the Moral Managemenet of Organi<strong>za</strong>tional<br />

Stakeholeders. Business Horizons ter Archie B. Carroll in<br />

Ann K. Buchholtz. (2000). Business & Society: Ethics and Stakeholder<br />

Management – 4th edition. South-Western College Publishing.<br />

6<br />

Originalno je piramida izdelana v kontekstu družbene odgovornosti<br />

podjetij in se v interpretaciji razlikuje predvsem v delu ekonomske<br />

družbene odgovornosti.<br />

Timsko delo - oblikovanje tima<br />

Vanja Bratušek, SD PU Kranj<br />

Že od vsega <strong>za</strong>četka so se ljudje povezovali v skupine, ki so bile temelj človekovega družinskega življenja, bojevanja,<br />

vladanja in dela. Vsakdo izmed nas tudi danes pripada kaki skupini: delovni, športni, prijateljski ipd. Obnašanje skupin<br />

je lahko zelo kaotično. Lahko pa jo z organiziranjem povzdignemo do popolne urejenosti.<br />

V vsaki organi<strong>za</strong>ciji, tako tudi v policiji, morajo ljudje opravljati dela, ki so pomembna <strong>za</strong> »življenje« organi<strong>za</strong>cije. Kako<br />

dobro in koliko dela opravijo, je odvisno od njihovega znanja, usposabljenosti, kreativnosti, odnosa do dela, uporabljene<br />

tehnologije in predvsem od njihovih vodij. Le redko ljudje opravljajo svoje delo sami, običajno so združeni<br />

v skupine – manjše ali večje. Vsak posameznik v skupini ima svojo nalogo, ki jo je treba opraviti <strong>za</strong> dosego skupnega<br />

cilja oz. <strong>za</strong>dane naloge. Pomembnost skupinskega dela v organi<strong>za</strong>ciji je očitna, saj večino časa preživimo v pogovorih,<br />

na sestankih, posvetih, delovnih timih ipd. Posebno to velja <strong>za</strong> vodje in strokovne delavce, ki morajo redno komunicirati<br />

s sodelavci, reševati probleme, ki se nanašajo na medsebojne, delovne in poslovne <strong>za</strong>deve (povzeto po: Ivanko<br />

– Brejc, 1995, 156). Jasno je, da so skupine najučinkovitejše, če jih uspemo preoblikovati v produktivnejše enote, ki<br />

jih imenujemo timi.<br />

TEAMWORK – TEAM FORMATION / Since time immemorial, people have associated in groups which have constituted the foundation<br />

of human family life, conflict, regulation and work. Even now, each of us belongs to a group: a work group, a sporting group, a circle of<br />

friends, etc. The behaviour of groups may be very chaotic. Organisation, however, can make it fully regulated.<br />

In every organisation, including the police, people must perform tasks important for the “life” of the organisation. The quantity and<br />

quality of their work depends on their knowledge, skills, creativity and attitude to work, the technology employed, and especially on<br />

their leaders. People rarely work alone. Usually, they are brought together into groups – however large or small. Each individual in a<br />

group has their own task to be completed in attaining a common goal or set objective. The importance of working in groups within an<br />

organisation is obvious, for we spend most of our time in discussions, at meetings, consultations, in working teams, etc. This applies<br />

especially to managers or department heads and expert workers, who must regularly communicate with their colleagues and solve the<br />

problems relating to their mutual working and business matters (quoted from: Ivanko and Brejc, 1995, p. 156). It is clear that groups<br />

are at their most efficient when they can be formed as more productive units called teams.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

25

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

VArNOST<br />

Slika 1: Razlika med skupino in timom<br />

SKUPINA<br />

Člani menijo, da so organizirani v skupine iz administrativnih<br />

razlogov. Posamezniki delajo neodvisno; le včasih, če so cilji<br />

skupine, pa v pove<strong>za</strong>vi z drugimi.<br />

Ker člani niso dovolj vključeni v načrtovanje ciljev skupine,<br />

skušajo vso pozornost usmeriti sami nase. Delo jemljejo<br />

preprosto, kot najeti delavci.<br />

Članom prej naložijo, kaj morajo delati, kot da bi jih<br />

spraševali, kakšen bi bil najboljši način. Predlogov ne<br />

spodbujajo.<br />

Člani ne <strong>za</strong>upajo ciljem svojih sodelavcev, ker ne razumejo<br />

njihove vloge v skupini. Izražanje lastnega mnenja ali<br />

nestrinjanja se obravnava kot ne<strong>za</strong>želeno, kar ne podpira,<br />

temveč deli enotnost skupine.<br />

Člani so previdni pri tem, kaj povejo, tako da je resnično<br />

razumevanje v skupini nemogoče. Lahko se pojavi<br />

namišljeno igranje vlog, postavijo se pasti v komuniciranju, v<br />

katere se lahko ujamejo vsi, ki niso dovolj previdni.<br />

Člani so <strong>za</strong> delo lahko dobro usposbljeni, vendar jih vodja ali<br />

drugi sodelavci ovirajo, da bi znanje lahko uporabili.<br />

Člani se znajdejo v konfliktnih situacijah, <strong>za</strong> katere ne vejo,<br />

kako bi jih rešili. Njihov vodja lahko odlaga posredovanje,<br />

dokler ni povzročena že resna škoda.<br />

Člani lahko sodelujejo ali pa tudi ne pri odločitvah,<br />

pomembnih <strong>za</strong> skupino. Skladnost z mnenjem vodje je<br />

pogosto pomembnejša kot uspešni delovni rezultati skupine.<br />

TIM<br />

Člani spoznavajo svojo medsebojno odvisnost in vedo, da<br />

se osebne in timske cilje najuspešneje dosega z v<strong>za</strong>jemno<br />

pomočjo. Ne izgubljajo časa s prepiri o tem, kam spada<br />

določeno delo, niti se ne poskušajo osebno okoristiti na<br />

račun drugega.<br />

Člani sprejemajo delo kot svojo last in združijo moči, ker so<br />

<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ni istemu cilju, ki so ga sami pomagali postaviti.<br />

Člani prispevajo k uspešnosti podjetja z izvirnostjo,<br />

talentom in znanjem, kar omogoči boljše doseganje ciljev<br />

tima.<br />

Člani delajo v ozračju <strong>za</strong>upanja, drug drugega spodbujajo,<br />

da prosto izrazijo svoje mnenje, predloge, občutke.<br />

Vprašanja so dobrodošla.<br />

Člani si pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> odprto in pošteno komunikacijo.<br />

Trudijo se, da bi razumeli stališče vsakega izmed njih.<br />

Člane spodbujajo, da razvijajo svojo usposobljenost in<br />

da, kar so se naučili, uporabljajo pri delu. Tim jih pri tem<br />

povsem podpira.<br />

Člani priznavajo konflikt kot normalen pojav v medčloveških<br />

odnosih. V takšnih primerih vidijo priložnost <strong>za</strong> nove rešitve<br />

in kreativnost. Trudijo se, da konflikt razrešijo hitro in<br />

konstruktivno.<br />

Člani sodelujejo pri odločitvah, pomembnih <strong>za</strong> tim.<br />

Razumejo, da mora vodja sam sprejeti odločitev ali ko je<br />

treba hitro ukrepati. Cilj je vedno le uspešnost tima in nikoli<br />

skladnost z mnenjem vodje.<br />

Vir: Maddux (1992, 11)<br />

SKUPINA<br />

Skupino lahko opredelimo kot dva ali več posameznikov,<br />

ki se srečujejo <strong>za</strong>radi pomembnih <strong>za</strong>dev (povzeto po Možina:<br />

1994, 601). Skupina mora biti spoznana po članih, ki jo sestavljajo,<br />

imeti mora socialno strukturo, ki določa položaj članov in<br />

odnose med njimi. Imeti mora svoje norme, po katerih član oblikuje<br />

svoje vedenje, imeti mora skupne interese, <strong>za</strong> katere ni<br />

nujno, da so točno definirani. Delovanje skupine je usmerjeno<br />

k skupnemu cilju. Seveda pa mora skupina imeti določeno tajnost<br />

in pa seveda tudi določeno število članov. Najmanjše so<br />

skupine, ki imajo dva člana – imenujemo jih diade, nato tiste,<br />

ki imajo tri člane – triade itd. Že samo število članov v skupini<br />

spremeni odnose med njimi, saj človek čisto drugače komunicira<br />

v diadi kot triadi. Pri nastanku diade morajo biti odnosi<br />

in nave<strong>za</strong>nost intenzivnješi, pri triadi to ni nujno. Običajno pa<br />

vodja povezuje druga dva člana. Značilnost vsake skupine je<br />

vodja, okoli katerega se vsi združujejo, obenem pa vodja povezuje<br />

druge člane med seboj.<br />

TIM<br />

Tim je skupina, v kateri imajo posamezniki skupen cilj, vsi<br />

člani sodelujejo pri odločanju in v medsebojni pomoči pri opredeljevanju<br />

in doseganju ciljev (povzeto po Možina: 1994, 601).<br />

26<br />

Graditev tima lahko ponazorimo s sestavljanjem lego kock in<br />

izraz tim nam danes predstavlja ravno to: gradbene kamne v<br />

organi<strong>za</strong>ciji. Le pravilna izbira in postavitev vsakega kamna nas<br />

pripelje do uspešnih timov in s tem uspešne organi<strong>za</strong>cije. Za<br />

uspešno sestavo tima moramo izbrati ustrezne člane in tim tudi<br />

ustrezno usposobiti. V timu se kažejo predvsem štiri sestavine:<br />

proces odločanja, narava dela, velikost tima in vloga vodje<br />

(povzeto po Možina: 1994, 625). Eden prvih poskusov timskega<br />

dela je bil evidentiran v eni od ameriških tovarn leta 1913, kjer<br />

so Taylorjevi somišljeniki celo razvili model timskega dela, <strong>za</strong><br />

katerega je bil eden od sindikalnih voditejev mnenja, da je preveč<br />

demokratičen (povzeto po Ovsenik in Ambrož: 2006, 88).<br />

RAZLIKA MED SKUPINO IN TIMOM<br />

Opisana shema poskuša <strong>za</strong>gotoviti sposobnost članov,<br />

da bodo znali odkrivati aktualne probleme. Predvsem je pomembno,<br />

da znamo ločiti razlike, ki nastajajo v primerjavi skupin<br />

in timov. V tabeli so opredeljene osnovne razlike med njimi,<br />

čeprav sta lahko obe sestavni del organi<strong>za</strong>cije.<br />

ODLOČANJE ZA TIMSKO DELO<br />

V vsaki organi<strong>za</strong>ciji, tudi policijski, se vsakodnevno srečujemo<br />

z nalogami, ki jih je treba rešiti oz. opraviti. Od obsega in<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

vrste naloge je odvisno, ali bomo nalogo dodelili posamezniku<br />

ali skupini. Težje, <strong>za</strong>htevnejše in bolj <strong>za</strong>pletene naloge bomo<br />

<strong>za</strong>upali skupini uslužbencev. Tu je treba presoditi, koliko članov<br />

bo imela skupina, kakšna naj bo sestava članov skupine,<br />

upoštevajoč znanja in osebne lastnosti. Skupinsko delo je sicer<br />

zelo pogosto in priljubljeno, vendar pa je treba dobro presoditi<br />

sestavo skupine. Če želimo sestaviti dobre time, moramo<br />

paziti na:<br />

⇒<br />

⇒<br />

izbiro članov in<br />

usposbljenost tima.<br />

Timski način dela je praktično nepogrešljiv, kadar pot reševanja,<br />

rešitev, število rešitev in način reševanja problema niso<br />

znani. V takšnih primerih si želimo čim več mnenj, ki po usklajevanjih<br />

dajo najboljšo rešitev. Sestaviti skupino z dobrim znanjem<br />

članov in dobrimi osebnostnimi lastnostmi, ki omogočajo<br />

hitrejše nastajanje tima, mora biti cilj vsakega dobrega vodje.<br />

Razvoj oz. oblikovanje tima lahko poteka po različnih poteh.<br />

Uspešno oblikovanje naj bi potekalo po naslednji shemi<br />

(povzeto po Možina: 1994, 623):<br />

CILJI:<br />

Kaj so cilji organi<strong>za</strong>cije?<br />

Kaj so cilji tima, skupine?<br />

Kaj so cilji posameznega člana?<br />

STRATEŠKO NAČRTOVANJE:<br />

Kaj bi radi dosegli v posameznih časovnih obdobjih?<br />

Na kakšen način bi radi to dosegli?<br />

PRIČAKOVANJA:<br />

Kaj pričakujemo od posameznih članov?<br />

Kaj pričakujemo od vodstva tima?<br />

ODLOČANJE:<br />

Kdo odloča?<br />

Kako naj bodo odločitve opredeljene?<br />

ORGANIZACIJA:<br />

Ali je ustrezno organizirana?<br />

MORALA:<br />

Kakšna je morala, kultura dela v timu?<br />

Ali se da izboljšati?<br />

POVEZANOST Z DRUGIMI ODDELKI:<br />

Kako uspešno timi sodelujejo?<br />

Kako navzgor in kako navzdol?<br />

PREDNOSTI IN SLABOSTI:<br />

Kaj in v čem je naša prednost?<br />

Ali lahko popravimo slabosti?<br />

OBSTOJEČI PROBLEMI:<br />

Ali imamo težave, ki bi jih morali upoštevati?<br />

SESTAVLJANJE TIMA<br />

Številčna velikost skupine je dejavnik, ki posredno vpliva<br />

na uspešnost skupine. Z velikostjo skupine se spreminja njena<br />

moč, vendar učinkovitost ne raste sorazmerno z velikostjo<br />

dodanih članov. Za vsako nalogo obstaja optimalna velikost<br />

tima. Optimalno število članov je od šest do osem.<br />

Učinkovitost tima je odvisna od individualnih lastnosti in<br />

posameznih članov, ki sestavljajo tim. Sodelovanje in uvidevnost<br />

kot osebnostni lastnosti pozitivno vplivata na nemoteno<br />

in produktivno delovanje tima. Po drugi strani pa agresivnost,<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

samo<strong>za</strong>upanje, pobuda, samostojnost ipd. zmanjšujejo skupinsko<br />

pove<strong>za</strong>nost in s tem njeno učinkovitost. Člani, ki so si<br />

podobni po svojih vrednotah, stališčih in interesih, lahko sestavljajo<br />

stabilne in trajne time. Pri heterogenih skupinah je<br />

večja možnost nastajanja klik. Z vidika cilja, ki ga mora skupina<br />

doseči, je <strong>za</strong> reševanje enostavnih nalog primernejša homogena,<br />

<strong>za</strong> reševanje <strong>za</strong>pletenih nalog pa heterogena skupina, tako<br />

po znanju in kot drugih zmogljivostih.<br />

TEHNIKE IZBIRE LJUDI V TIME IN VLOGE V TIMU<br />

Pred <strong>za</strong>četkom dela se moramo odločiti, kdo bo sodeloval<br />

v timu. Razvitih je bilo več tehnik, ki oblikovalcem timov pomagajo<br />

pri odločanju, katere osebe vključiti. Mednje spadajo:<br />

tehnika naključnega izbora, tehnika dogovarjanja, tehnika določanje<br />

skupine, tehnika mandatarjev, Morenova sociometrija<br />

in tehnika vedenjskih vzorcev.<br />

Vloga v timu pride do veljave, ko postanemo del kolektiva.<br />

Vloga v timu je naš način obnašanja, prispevanja, sodelovanja,<br />

na katerega bolj vpliva naša osebnost in naučeno obnašanje<br />

kot pa tehnične veščine in znanja. Če smo torej člani kateregakoli<br />

tima v različnih okoljih, se naša vloga v timu kaže na podoben,<br />

specifičen način.<br />

Največkrat omenjena izbira članov tima v <strong>za</strong>dnjem desetletju<br />

je posledica raziskav psihologa Mereditha Belbina, ki<br />

pravi, da je mešanica osebnostnih lastnosti članov odločilna<br />

<strong>za</strong> uspeh tima. Ključ do uspeha je razumevanje vlog v timu<br />

(povzeto po Everard & Morris: 1996, 196).<br />

V svojih raziskavah je Belbin opredelil devet različnih vlog<br />

v timu in prika<strong>za</strong>l, kako jih je mogoče uporabiti <strong>za</strong> analiziranje<br />

tima in napoved, kako dobro bo ta delal. Ni nujno, da imamo<br />

devet članov, vendar se morajo v tem primeru člani tima odlikovati<br />

v več vlogah. Popolno oblikovan tim pomeni manj<br />

sporov med posamezniki, ki tekmujejo <strong>za</strong> isto vlogo, več medsebojnega<br />

spoštovanja ipd.<br />

Vloge so naslednje (povzeto po Vukovič: 2000, 12):<br />

1. GARAČ – spreminja <strong>za</strong>misli in načrte v praktične delovne<br />

postopke. Osebnostne poteze: stanoviten, <strong>za</strong>držan.<br />

2. USKLAJEVALEC – nadzira, kako se tim pomika proti skupnemu<br />

cilju in pri tem kar najbolje izrablja razporoložljive<br />

vire. Osebnostne poteze: stanoviten, prevladujoč, ekstrovertiran.<br />

3. IZZIVALEC – oblikuje pot, kamor usmerja tim svoj napor.<br />

Osebnostne poteze: nestrpen, prevladujoč.<br />

4. INOVATOR – pospešuje nove ideje in strategije s posebno<br />

pozornostjo poglavitnim vprašanjem. Osebnostne poteze:<br />

prevladujoč, inteligenten, introventiran.<br />

5. ISKALEC VIROV – raziskuje in poroča o idejah, razvoju in virih<br />

zunaj skupine. Osebnostne poteze: stanoviten, prevladujoč.<br />

6. OCENJEVALEC – analizira probleme ter vrednoti ideje in<br />

predloge, tako da je tim bolje pripravljen na uravnovešene<br />

odločitve. Osebnostne poteze: inteligenten, stanoviten.<br />

7. TIMSKI DELAVEC – podpira člane v njihovih močnih točkah.<br />

Odpravlja pomanjkljivosti pri posameznih članih. Osebnostne<br />

poteze: stanoviten, ne prevladuje.<br />

8. ZAKLJUČEVALEC NALOGE – kolikor mogoče ščiti tim pred<br />

napakami – da izvrši in česa ne izpusti. Osebnostne poteze:<br />

nestrpen, introvertiran.<br />

9. STROKOVNJAK – posreduje dragoceno veščino, od katere<br />

je odvisna usluga organi<strong>za</strong>cije in njen proizvod. So zelo cenjeni,<br />

ker vedo več od ostalih in se navadno lahko odločajo<br />

o stvareh, ki <strong>za</strong>htevajo kompleksne izkušnje. Deluje le na<br />

ozko specializranem področju.<br />

27

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

Med najpomembnejše vloge v timu sodita usklajevalec in<br />

inovator. Neusklajeno delovanje med njima je lahko vzrok, da<br />

inovatorjeve ideje ne bodo nikoli obrodile sadov. Bistveno v<br />

timu je spoznati vse inovatorjeve sposobnosti, mu dati dovolj<br />

prostora in ne dovoliti, da ne bi bil <strong>za</strong> svoje smernice nagrajen.<br />

Usklajevalec ima lahko povsem običajne značilnosti, ni treba,<br />

da je izredno bister, vendar pa deluje na način, ki <strong>za</strong>služi spoštovanje<br />

v timu. Običajno lahko vsak izmed članov prev<strong>za</strong>me<br />

tudi vlogo, ki ni njegova najbolj izrazita.<br />

Pomembno je, da se morajo ne glede na sestavo tima vsi<br />

člani naučiti dela v timu. Dobri in usklajeni člani tima natančno<br />

časovno določijo svoje posredovanje, spreminjajo svojo<br />

vlogo, omejujejo svoj prispevek in opravijo kako delo, ki se ga<br />

drugi izogibajo.<br />

FAZE OBLIKOVANJA TIMA<br />

Oblikovanje tima je proces, ki ima določene faze (povzeto po<br />

Pavlič: 2001, 16 – 18).<br />

1. FAZA FORMING – to je <strong>za</strong>četno stanje, ko se skupina izbranih<br />

ljudi »prvič« zbere skupaj. Člane tima lahko v tej fazi<br />

primerjamo s skupino ne<strong>za</strong>upljivih ljudi, ki stojijo na robu<br />

bazena in z nožnimi prsti poizkušajo, ali je voda mrzla. Ta<br />

fa<strong>za</strong> je odločilnega pomena <strong>za</strong> nastanek uspešnega tima.<br />

2. FAZA STORMING – to je stanje <strong>notranje</strong> napetosti, ko se<br />

člani borijo <strong>za</strong> vloge v timu. Je najtežja fa<strong>za</strong> v timu.<br />

3. FAZA NORMING – med to fazo člani pridobivajo svoje vloge,<br />

sprejemajo tim, osnovna pravila delovanja tima ipd.<br />

Člani se v tej fazi <strong>za</strong>čnejo <strong>za</strong>vedati, da ne bodo »utonili« in<br />

si pomagajo med sabo ostati »nad gladino«.<br />

4. FAZA PERFORMING – tim v tej fazi vzpostavi odnose in pričakovanja<br />

med člani. V tej fazi <strong>za</strong>čne tim »sinhrono plavati«<br />

in to zelo usklajeno. Zaključek te faze pomeni, da imamo<br />

učinkovit tim.<br />

Trajanje in intenzivnost faz izvajanja se spreminja od tima<br />

do tima. Nekateri lahko pričnejo z učinkovitim izvajanjem že<br />

po dveh ali treh sestankih, pri nekaterih pa lahko to traja mesece.<br />

Razumevanje posameznih faz nas lahko obvaruje pred<br />

pretiranim pričakovanjem pri reševanju problemov. Le s potrpežljivostjo<br />

in upoštevanjem značilnosti nastajanja tima bomo<br />

iz samostojnih posameznikov zgradili uspešen tim.<br />

ZAKLJUČEK<br />

VArNOST<br />

Uspešnost tima je odvisna od številnih dejavnikov. Eden<br />

ključnih je vsekakor ustrezno komuniciranje in pa samo vodenje.<br />

V čem je prednost timskega dela pred skupinskim?<br />

Predvsem v tem, da je znanje članov tima praviloma precej<br />

večje, da timsko delo omogoča precej velik izbor načinov in<br />

metod reševanja <strong>za</strong>danih nalog. Sodelovanje pri reševanju<br />

problemov povečuje sprejemljivost rešitev med člani oz. kasnejšimi<br />

izvajalci, v tem, da sodelovanje pri ustvarjanju rešitev<br />

omogoča tudi, da jih bolj razumejo. Seveda obstajajo tudi<br />

nekatere slabosti, kot npr.: izguba časa pri doseganju soglasij,<br />

večji stroški, porazdelitev odgovornosti ipd. Kljub vsem<br />

pomanjkljivostim je možno s pravilno sestavo in usposobljenostjo<br />

tima ter ustrezno komunikacijo jasno določiti cilje, ter<br />

doseči, da se bodo pomanjkljivosti zmanjšale.<br />

Učinkoviti timi morajo upoštevati tako osebnostne kot<br />

skupinske potrebe. Učinkovit je tisti vodja, ki <strong>za</strong>upa v sposobnost<br />

sodelavcev, jim <strong>za</strong>upa naloge in opravila, ki si jemlje<br />

dovolj časa <strong>za</strong>nje. Naloga vodje je, da strokovno pomaga<br />

podrejenim in jih tudi ustrezno nagradi <strong>za</strong> opravljeno delo.<br />

Zavedati pa se moramo tudi, da timsko delo pomeni prilagajanje.<br />

LITERATURA:<br />

1. EVERALD, Bertie in MORRIS Geoffrey, Uspešno vodenje,<br />

(Zavod R Slovenije <strong>za</strong> šolstvo, Ljubljana, 1996).<br />

2. IVANKO, dr. Štefan in BREJC, dr. Miha, Strukture in procesi v<br />

organi<strong>za</strong>ciji, (Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995).<br />

3. MADDUX, B. Robert, Oblikovanje teama, (Mladinska knjiga,<br />

Ljubljanja, 1992).<br />

4. MOŽINA, dr. Stane in ostali, Management, (Didakta, Radovljica,<br />

1994).<br />

5. OVSENIK, prof. dr. Marija in AMBROŽ, doc. dr. Milan, Upravljanje<br />

sprememb poslovnih procesov, (UP Turistica, Portorož,<br />

2006).<br />

6. PAVLIČ, Tomaž, Oblikovanje tima, (MORS, Poljče, 2001).<br />

7. VUKOVIČ, dr. Goran, Sestavljanje uspešnih timov, (Univer<strong>za</strong><br />

v Mariboru, 2000).<br />

Marina Vrečar, SOK MNZ<br />

Vključevanje ministrstva <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve v procese<br />

integracije načela enakosti spolov<br />

Integracija načela enakosti spolov je pristop, ki na vseh družbenih področjih pozornost namenja različnim izhodiščnim<br />

položajem in potrebam žensk in moških. Na podlagi tega resorna ministrstva in vladne službe ter samoupravne lokalne<br />

skupnosti oblikujejo politike in ukrepe, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti spolov.<br />

Slovenija je na vladni ravni <strong>za</strong>čela z dejavnostmi <strong>za</strong> integracijo načela enakosti spolov leta 1997 s pilotskim projektom,<br />

<strong>za</strong>vezo <strong>za</strong> izvajanje integracije načela enakosti spolov pa je sprejela leta 2002 z Zakonom o enakih možnostih žensk in<br />

moških ter s pristopom k izvajanju politike enakosti spolov na ravni Evropske unije in drugih mednarodnih organi<strong>za</strong>cij.<br />

Politika enakih možnosti spolov v Sloveniji je oblikovana tako, da na eni strani uvaja horizontalen pristop integracije<br />

načela enakosti spolov v vse politike, na drugi strani pa izvaja konkretne ukrepe in dejavnosti <strong>za</strong> izboljšanje položaja<br />

žensk in moških na tistih področjih, kjer so v neenakem položaju v primerjavi z drugim spolom. Integracija načela ena-<br />

28<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

kosti spolov je ključnega pomena <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje enakosti spolov, saj se že pri pripravi predpisov in drugih ukrepov, ki<br />

posegajo na področja, pomembna <strong>za</strong> ustvarjanje enakih možnosti, upošteva specifični položaj žensk in moških ter vpliv<br />

politik na oba spola.<br />

MINISTRY OF THE INTERIOR TAKES PART IN GENDER MAINSTREAMING / Gender mainstreaming is an approach that focuses on<br />

different starting positions and needs of women and men in all areas of society. Pursuant to this approach, line ministries, government<br />

services and self-governing local communities develop policies and measures promoting equal opportunities for women and men.<br />

In 1997 the Slovenian government launched a pilot project with a view to promoting gender equality; in 2002 it committed itself to a<br />

gender mainstreaming policy by the adoption of the Equal Opportunities for Women and Men Act and by adhering to the gender equality<br />

policy of the EU and other international organisations.<br />

Slovenia’s equal opportunities policy is designed to integrate a gender perspective into all policies on the one hand, and on the other<br />

hand, to implement concrete measures and actions aiming to promote gender equality in areas of inequality between women and men.<br />

Gender mainstreaming is of vital significance for gender equality because a gender perspective is already taken into consideration in<br />

drafting legislative acts and developing other measures concerning the areas that are important for providing equal opportunities.<br />

RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE<br />

MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH je strateški dokument, ki določa<br />

cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik <strong>za</strong> uresničevanje<br />

enakosti spolov na posameznih področjih življenja žensk in moških<br />

v Republiki Sloveniji <strong>za</strong> obdobje od leta 2005 do leta 2013.<br />

Temeljni namen je izboljšati položaj žensk oziroma <strong>za</strong>gotavljati<br />

trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov. Konkretne naloge<br />

in dejavnosti <strong>za</strong> doseganje ciljev in izvajanje ukrepov so opredeljene<br />

v periodičnih načrtih, ki se pripravljajo vsaki dve leti in<br />

natančneje določajo časovni rok ter način izvedbe posameznih<br />

nalog in dejavnosti.<br />

Načelo enakosti spolov je v različnih mednarodnih dokumentih<br />

opredeljeno kot temeljno načelo, ki so ga dolžne spoštovati<br />

vse države članice medvladnih in mednarodnih organi<strong>za</strong>cij,<br />

kot so Evropska unija, Združeni narodi in Svet Evrope. Ti<br />

dokumenti poudarjajo, da enakosti spolov ne smemo razumeti<br />

kot istosti ali podobnosti žensk in moških, temveč kot sprejemanje<br />

razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi<br />

ter enako vrednotenje teh razlik in različnih družbenih vlog.<br />

Politika enakosti spolov se tako <strong>za</strong>vzema <strong>za</strong> resnično partnerstvo<br />

med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju<br />

neravnovesij v javnem in <strong>za</strong>sebnem življenju. Glavno<br />

vodilo nacionalnega programa je enaka prepoznavnost, enak<br />

položaj žensk in moških v družbi ter enako uživanje rezultatov<br />

družbenega razvoja.<br />

Cilji in ukrepi nacionalnega programa so opredeljeni kot<br />

smernice ministrstvom in drugim vladnim organom, da te ukrepe<br />

vključijo v načrtovanje in izvajanje svojih področnih politik in programov,<br />

ki so podrobneje razdelani in konkretizirani v periodičnih<br />

načrtih.<br />

Ministrstva imajo pomembno vlogo pri uvedbi integracije<br />

načela enakosti spolov. Pri pripravljanju in načrtovanju, odločanju,<br />

izvajanju in ovrednotenju političnih usmeritev in ukrepov, ki<br />

so pomembni z vidika enakih možnosti spolov, upoštevajo tudi<br />

specifični položaj obeh spolov. Pri tem ministrstva sodelujejo z<br />

Uradom <strong>za</strong> enake možnosti, katerega mnenje morajo priložiti,<br />

ko vladi predlagajo v odločanje predloge <strong>za</strong>konov in drugih aktov,<br />

pomembnih <strong>za</strong> to področje.<br />

NALOGE MINISTRSTEV:<br />

−<br />

−<br />

−<br />

uresničevanje ciljev Zakona o enakih možnostih žensk in moških<br />

na svojem delovnem področju s sprejemanjem ustreznih<br />

splošnih in posebnih ukrepov;<br />

upoštevanje vidika enakosti spolov pri pripravi predpisov in<br />

drugih ukrepov na področjih, pomembnih <strong>za</strong> enake možnosti<br />

spolov (integracija načela enakosti spolov v politike) in v zvezi<br />

s tem sodelovanje z Uradom <strong>za</strong> enake možnosti;<br />

spremljanje in preučevanje drugih oblik diskriminacije <strong>za</strong>radi<br />

spola, ki predstavljajo oviro <strong>za</strong> ustvarjanje enakih možnosti<br />

spolov;<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Strateški cilji politike enakosti spolov na opredeljenih<br />

področjih so:<br />

1. ustrezna organi<strong>za</strong>cijska struktura in sposobnost kadrov<br />

<strong>za</strong> učinkovito izvajanje integracije načela enakosti<br />

spolov,<br />

2. enake možnosti žensk in moških pri <strong>za</strong>poslovanju in<br />

delu,<br />

3. kakovostno delovno okolje brez vseh oblik nadlegovanj,<br />

4. usklajenost poklicnega in <strong>za</strong>sebnega življenja ter<br />

družinskih obveznosti <strong>za</strong>poslenih žensk in moških,<br />

5. vzgoja <strong>za</strong> enakost spolov ter spodbujanje enakih<br />

možnosti žensk in moških v vzgoji in izobraževanju,<br />

6. enake možnosti žensk in moških v športu,<br />

7. enake možnosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju,<br />

8. enake možnosti žensk in moških v kulturi in medijih,<br />

9. kakovostno zdravstveno varstvo, prilagojeno potrebam<br />

žensk in moških,<br />

10. izboljšanje reproduktivnega zdravja žensk in moških,<br />

11. varstvo duševnega zdravja, prilagojeno potrebam<br />

žensk in moških,<br />

12. socialna vključenost in zmanjšanje revščine žensk in<br />

moških,<br />

13. enakovredna delitev družinskega dela med ženskami<br />

in moškimi ter odgovorno partnerstvo in starševstvo,<br />

14. sistemska ureditev preprečevanja nasilja nad ženskami,<br />

15. ničelna strpnost do nasilja nad ženskami,<br />

16. sistemska ureditev preprečevanja trgovine z ljudmi<br />

in spolnega izkoriščanja <strong>za</strong>radi prostitucije in pornografije,<br />

17. sistemska ureditev preprečevanja spolnega nasilja in<br />

ničelna strpnost do spolnega nasilja,<br />

18. uravnotežena <strong>za</strong>stopanost in udeležba žensk in moških<br />

v političnem odločanju,<br />

19. uravnotežena <strong>za</strong>stopanost žensk in moških na imenovanih<br />

položajih v javni upravi in pravosodju,<br />

20. uravnotežena <strong>za</strong>stopanost žensk in moških na položajih<br />

odločanja na družbeno-ekonomskem področju.<br />

29

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

−<br />

−<br />

−<br />

−<br />

upoštevanje načela uravnotežene <strong>za</strong>stopanosti pri sestavi<br />

strokovnih svetov;<br />

sodelovanje pri pripravi nacionalnega programa;<br />

predlaganje dejavnosti in poročanje o izvajanju posameznega<br />

periodičnega načrta;<br />

določitev koordinatoric oziroma koordinatorjev, ki skrbijo <strong>za</strong><br />

izvajanje naštetih nalog ministrstva. 1<br />

VLOGA MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE PRI IZVAJANJU<br />

CILJEV IN UKREPOV RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRA-<br />

MU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, zlasti policija, je med ključnimi<br />

nosilci politik <strong>za</strong> uresničevanje enakosti spolov predvsem na naslednjih<br />

področjih:<br />

−<br />

−<br />

−<br />

−<br />

−<br />

Nasilje nad ženskami v domačem okolju in partnerskih<br />

odnosih, kjer je eden glavnih ciljev sistemska ureditev preprečevanja<br />

nasilja nad ženskami, s posebnim ciljem izboljšati<br />

pravno ureditev <strong>za</strong> preprečevanje nasilja v domačem okolju<br />

in partnerskih odnosih ter njeno učinkovito izvajanje ter izboljšanje<br />

sistemske obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev<br />

nasilnih dejanj.<br />

Ničelna strpnost do nasilja nad ženskami s ciljem boljše<br />

usposobljenosti in večje dovzetnosti strokovnih kadrov na<br />

področju preprečevanja in obravnave žensk z izkušnjo nasilja<br />

in storilcev nasilnih dejanj ter boljšo o<strong>za</strong>veščenostjo in informiranostjo<br />

o problematiki nasilja nad ženskami.<br />

Trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje, kjer je strateški cilj<br />

sistemska ureditev preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega<br />

izkoriščanja <strong>za</strong>radi prostitucije in pornografije ter posebni<br />

cilj izboljšanje sistemske obravnave preprečevanja trgovine z<br />

ljudmi in spolnega izkoriščanja <strong>za</strong>radi prostitucije in pornografije.<br />

Spolno nasilje s ciljem sistemske ureditve preprečevanja spolnega<br />

nasilja in ničelna strpnost do spolnega nasilja.<br />

Procesi odločanja/Politično odločanje z enim glavnih ciljev<br />

uravnoteženega <strong>za</strong>stopanja in udeležbe žensk in moških v<br />

političnem odločanju ter povečanje <strong>za</strong>stopanosti in udeležbe<br />

žensk na vseh ravneh političnega odločanja ter ustvarjanje<br />

politične kulture, ki temelji na enakosti spolov.<br />

V okviru Periodičnega načrta Resolucije o nacionalnem<br />

programu <strong>za</strong> enake možnosti žensk in moških je MNZ - Policija<br />

vključena v:<br />

−<br />

−<br />

−<br />

−<br />

VArNOST<br />

izvajanje in podporo programom in projektom usposabljanja<br />

policistk in policistov na področju preprečevanja in obravnave<br />

nasilja v družini v sodelovanju z drugimi institucijami in nevladnimi<br />

organi<strong>za</strong>cijami ter strokovnjakinjami oz. strokovnjaki;<br />

izvajanje rednih dejavnosti in posebnih projektov preprečevanja<br />

trgovine z ženskami z namenom spolne zlorabe in izkoriščanja<br />

v okviru Akcijskega načrta medresorske delovne skupne<br />

<strong>za</strong> boj proti trgovini z ljudmi;<br />

izvajanje programov usposabljanja policistk in policistov na<br />

področju preprečevanja trgovine z ljudmi v sodelovanju z<br />

drugimi institucijami in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami in strokovnjaki/njami<br />

EU;<br />

izvajanje programov usposabljanja policistk in policistov na<br />

področju obravnave spolnega nasilja v sodelovanju z drugimi<br />

institucijami in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami in strokovnjaki/njami<br />

EU.<br />

IZOBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE o integraciji načela enakosti<br />

spolov<br />

Pomembno orodje <strong>za</strong> doseganje družbenih sprememb in<br />

sprememb pojmovanja družbenih vlog spolov ter <strong>za</strong> preseganje<br />

spolnih stereotipov je izobraževanje oziroma o<strong>za</strong>veščanje. Eden<br />

bistvenih procesov o<strong>za</strong>veščanja je informiranje o obstoječih in<br />

novih pravnih določbah <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje enakega obravnavanja<br />

žensk in moških.<br />

Tako je novembra 2008 v ministrstvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve potekal<br />

prvi delovni posvet o enakosti spolov, ki se ga je ob 24<br />

uslužbenkah in uslužbencih policije (iz policijskih uprav in GPU) in<br />

MNZ udeležila tudi predstavnica Urada <strong>za</strong> enake možnosti mag.<br />

Tanja Salecl. Ob predstavitvi dela Urada RS <strong>za</strong> enake možnosti in<br />

dejavnosti koordinatoric <strong>za</strong> enake možnosti ministrstva in policije,<br />

so sodelujoči ugotovili, da je treba področju enakosti spolov<br />

nameniti večjo pozornost, sistematično spremljati problematiko<br />

neuravnoteženega položaja obeh spolov in o tem o<strong>za</strong>veščati <strong>za</strong>poslene,<br />

med drugim tudi z uvrstitvijo tematike enakosti spolov v<br />

program usposabljanja komandirjev policijskih postaj. Z ustreznimi<br />

ukrepi je treba spodbuditi večje vključevanje žensk, predvsem<br />

na področju šolanja, <strong>za</strong>poslovanja in odločanja. Preprečevati je<br />

treba posredno ali neposredno diskriminacijo <strong>za</strong>radi spola ter<br />

spolno nadlegovanje na delovnem mestu, hkrati pa opo<strong>za</strong>rjati na<br />

morebitne pomanjkljivosti v zvezi s tem na <strong>za</strong>konodajnem področju.<br />

V ta namen bo imenovano delovno – posvetovalno telo predstavnikov<br />

in predstavnic z vseh delovnih področij ministrstva, sodelujoči<br />

na posvetu pa bodo smernice in dokumente <strong>za</strong> izvajanje<br />

politike enakosti predstavili tudi na sestankih in kolegijih v svojih<br />

organi<strong>za</strong>cijskih enotah.<br />

Viri:Vlada Republike Slovenije, Urad <strong>za</strong> enake možnosti,<br />

(http://www.uem.gov.si/si/<strong>za</strong>konodaja_in_dokumenti)<br />

OPOMBA<br />

1<br />

Koordinatorica <strong>za</strong> enake možnosti na MNZ je Marina Vrečar, sekretarka, služba<br />

<strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo in kadre, njena namestnica oz. koordinatorica <strong>za</strong> področje<br />

policije pa mag. Tatjana Bobnar, kriminalistična svetnica, pomočnica direktorja,<br />

uprava kriminalistične policije. Obe sta tudi članici delovne skupine <strong>za</strong><br />

pripravo Nacionalnega programa ter Poročil o izvajanju posameznega periodičnega<br />

načrta.<br />

Prvo srečanje delovne skupine na ministrstvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, 24. 11. 2008<br />

30<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

PROTISTRESNI PROGRAM ZA DELAVCE POLICIJE<br />

Na podlagi načrta izpopolnjevanja<br />

in usposabljanja delavcev policije <strong>za</strong><br />

leto 2009 je Policijska akademija izvedla<br />

tridnevno usposabljanje <strong>za</strong> delavce<br />

policije o obvladovanju stresa,<br />

ki poteka že deseto leto.<br />

Skupina, ki se je 16. januarja zbrala v<br />

vadbenem centru v Gotenici, je štela 22<br />

udeležencev, različne starosti, spola in iz<br />

različnih policijskih uprav.<br />

Pričeli smo s pogovorom, nadaljevali<br />

s telesnimi vajami, ki pomagajo izločati<br />

toksine iz telesa, se naučili umirjanja in<br />

različnih načinov dihanja, ki pomagajo,<br />

da v telo vnesemo več kisika in se tako<br />

napolnimo z novo energijo.<br />

Izkusili smo, kako lahko s pravilnim<br />

izvajanjem določenega načina dihanja<br />

preženemo negativna čustva, ki se shranjujejo<br />

v nas. Napetost in je<strong>za</strong> se v telesu<br />

sprostita, tesnoba in depresija izgineta.<br />

Po pravilno opravljeni dihalni vaji čutimo,<br />

da smo bolj umirjeni in zbrani. Na<br />

svet gledamo jasneje, povrneta se nam<br />

veselje in smeh. Vse to vpliva na naš um,<br />

ki je bolj umirjen, kar je predpogoj <strong>za</strong><br />

ustvarjalnost, navdih in navdušenost.<br />

Vaje smo izvajali pred <strong>za</strong>jtrkom, saj<br />

je <strong>za</strong> izvajanje telesnih vaj priporočljivo,<br />

da to delamo s praznim želodcem<br />

oziroma ko se hrana že dobro prebavi.<br />

Hrana je bila brezmesna in zelo dobro in<br />

okusno pripravljena. Marsikdo je ugotovil,<br />

da se lahko naje tudi na ta način<br />

in tako pripomore k boljšemu počutju,<br />

k čemur pa pripomore tudi neuživanje<br />

alkohola.<br />

Udeležbo na tečaju priporočam<br />

vsem, ki se ga lahko udeležijo. Naših<br />

misli ni mogoče obvladati samo z voljo.<br />

Nanje lahko vplivamo s tem, da se naučimo<br />

<strong>za</strong>vestno uporabljati svoje dihanje,<br />

ki povezuje naš notranji in zunanji svet.<br />

Posebna <strong>za</strong>hvala gre izvajalcema<br />

programa Katji Gregl in Hedviku Višnikarju<br />

iz SN SGDP, ki sta se tri dni trudila z<br />

nami, da smo na tečaju pridobili čim<br />

več praktičnega znanja, s katerim bomo<br />

na delovnem mestu in v vsakdanjem<br />

življenju lažje obvladovali stresne situacije.<br />

Njuna pozitivna energija, prijazen<br />

pristop in tople besede so nam pomagale<br />

pri sprejemanju in dojemanju<br />

smisla tečaja.<br />

Besedilo in foto: Zoran Janjoš<br />

MEDNARODNI SEMINAR O VLOGI SLOVENSKE POLICIJE<br />

V MEDNARODNIH CIVILNIH MISIJAH<br />

Na Fakulteti <strong>za</strong> družbene<br />

vede v Ljubljani je med 23.<br />

in 30. novembrom potekala<br />

mednarodna delavnica<br />

z naslovom Medsosedsko<br />

sodelovanja in izgradnja<br />

mostov ter vloga Slovenije<br />

(Neighbourhood Cooperation<br />

and Bridge-building<br />

Peace Policy, The Role of<br />

Slovenia), ki so se je udeležili<br />

tudi študentje iz Nemčije,<br />

Kosova, Srbije, Bosne in<br />

Hercegovine, Črne gore in<br />

Makedonije.<br />

Seminar sta organizirala<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene vede<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

in Inštitut <strong>za</strong> mirovne raziskave<br />

in varnostno politiko (Institut<br />

für Friedensforschung<br />

und Sicherheitspolitik an der<br />

Universität Hamburg - IFSH)<br />

Univerze v Hamburgu (http://<br />

www.ifsh.de/english.htm). V<br />

akademsko mrežo so vključene<br />

tudi univerze iz Skopja,<br />

Tetova, Prištine, Reke, Novega<br />

Sada in Sarajeva.<br />

Inštitut <strong>za</strong> mirovne raziskave<br />

in varnostno politiko je<br />

bil po priporočilu nemškega<br />

Sveta <strong>za</strong> znanost (Wissenschaftsrat)<br />

ustanovljen leta 1971<br />

<strong>za</strong> spodbujanje akademskih<br />

31

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

raziskav o miru. Temelji na<br />

civilnem pravu in ga financira<br />

Hamburg. V skladu s statutom<br />

je IFSH usmerjen v globalna<br />

politična in varnostna vprašanja<br />

pri mirovnih raziskavah.<br />

Njegovi cilji so spodbujanje<br />

uravnotežene in inovativne<br />

akademske raziskave, usposabljanje<br />

in poučevanje ter<br />

objavljanje rezultatov raziskav<br />

na spletni strani.<br />

Na delavnici je 26. novembra<br />

sodeloval tudi predstavnik<br />

sektorja <strong>za</strong> varnostno<br />

načrtovanje in mirovne misije<br />

UUP GPU Aleš Grudnik, ki je<br />

predstavil temo Sodelovanje<br />

slovenske policije v mednarodnih<br />

civilnih misijah in udeležencem<br />

razdelil tudi brošuro<br />

Slovenska policija v mednarodnih<br />

civilnih misijah 1997–<br />

2007 (v angleškem jeziku).<br />

Poleg predstavnika policije<br />

so na delavnici sodelovali<br />

tudi predstavniki Fakultete <strong>za</strong><br />

družbene vede, Ministrstva<br />

<strong>za</strong> obrambo, Centra <strong>za</strong> razvoj<br />

in znanost Jable pri Trzinu,<br />

Centra <strong>za</strong> razminiranje in pomoč<br />

žrtvam min z Iga, nemški<br />

vojaški ataše v Sloveniji Klaus<br />

Nolte ter na koncu tudi ministrica<br />

<strong>za</strong> obrambo dr. Ljubica<br />

Jelušič.<br />

Odziv slušateljev na temo,<br />

ki sem jo predstavil, je bil zelo<br />

dober. Na koncu je bilo veliko<br />

časa namenjenega odgovorom<br />

na različna vprašanja, ki<br />

so jih udeleženci postavljali o<br />

sodelovanju slovenske policije<br />

v misijah.<br />

Besedilo in foto:<br />

Aleš Grudnik<br />

PROJEKT NEDISKRIMINACIJE PRI DELU MEJNE POLICIJE<br />

Inštitut <strong>za</strong> etnične in regionalne študije<br />

(ISCOMET) je 18. decembra v<br />

Mariboru predstavil rezultate mednarodnega<br />

projekta Spoštovanje<br />

človekovega dostojanstva in načela<br />

nediskriminacije pri delu mejne policije<br />

in pri izvajanju <strong>za</strong>porniške kazni<br />

– primer Slovenije.<br />

Med najpomembnejšimi cilji projekta<br />

sta senzibili<strong>za</strong>cija pripadnikov mejne<br />

policije in osebja v <strong>za</strong>porih <strong>za</strong> vprašanja<br />

človekovih pravic in človekovega dostojanstva<br />

ter o<strong>za</strong>veščanje slovenske<br />

javnosti, še posebej prebivalcev ob zunanji<br />

schengenski meji s Hrvaško, o pomenu<br />

spoštovanja človekovih pravic.<br />

32<br />

Pri predstavitvi je sodeloval tudi<br />

vodja Sektorja mejne policije<br />

v UUP GPU Danijel Lorbek, ki je<br />

opisal izkušnje slovenske policije<br />

pri uvajanju schengenskega sistema<br />

in izravnalnih ukrepov <strong>za</strong>radi<br />

ukinitve mejne kontrole na mejah<br />

z Avstrijo, Italijo in Madžarsko.<br />

»Poti ilegalnih migracij so se spremenile,<br />

cena prehoda slovenskohrvaške<br />

meje se je namreč dvignila.<br />

Več je tudi <strong>za</strong>vrnjenih oseb na<br />

mejnih prehodih. Število <strong>za</strong>segov<br />

ponarejenih dokumentov se povečuje,«<br />

je dejal Lorbek.<br />

Koordinator mednarodnega projekta<br />

prof. dr. Silvo Devetak je projekt in<br />

njegove cilje podrobneje opisal. »Skupaj<br />

s kolegi iz Generalne policijske uprave<br />

smo želeli doseči, da bi bili mejni policisti<br />

– poleg strokovnega znanja – še<br />

bolj o<strong>za</strong>veščeni o človekovih pravicah<br />

in diskriminaciji. Drugi namen projekta<br />

pa je bil prisluhniti prebivalcem ob meji,«<br />

je poudaril in dodal: »Zanimalo nas<br />

je tudi, ali obstajajo znotraj <strong>za</strong>porniškega<br />

sistema kršitve človekovih pravic in<br />

diskriminacija in ali so pazniki in <strong>za</strong>porniki<br />

dovolj informirani o standardih <strong>za</strong><br />

izvajanje <strong>za</strong>porniških kazni.«<br />

Mag. Franc Mlinar, iz ISCOMET-a, je<br />

predstavil publikaciji Zunanja schengenska<br />

meja – izziv in odgovornost in<br />

Diskriminacija in pravice človeka v slovenskih<br />

<strong>za</strong>porih, ki sta nastali v okviru<br />

projekta. Jasmina Klojčnik, ISCOMET,<br />

pa je povzela Priporočila <strong>za</strong> izvajanje<br />

schengenskega sistema. Kot je dejala,<br />

je njihov namen spodbuditi odgovorne<br />

v Sloveniji in na ravni Evropske unije k<br />

razmisleku o uvedbi novih ukrepov in<br />

programov, ki bodo lajšali negativne<br />

učinke te velike zunanje meje Evropske<br />

unije.<br />

Mag. Tomaž Klenovšek, ISCOMET,<br />

je opisal ugotovitve raziskav o mnenju<br />

<strong>za</strong>prtih oseb in osebja v <strong>za</strong>porih. Na<br />

koncu je Božidar Peteh, vodja Oddelka<br />

<strong>za</strong> varnost Uprave Republike Slovenije<br />

<strong>za</strong> izvrševanje kazenskih sankcij, predstavil<br />

pomen občutka <strong>za</strong> spoštovanje<br />

človekovih pravic in nediskriminacije v<br />

<strong>za</strong>porih.<br />

Mednarodni projekt, ki ga je sofinancirala<br />

Evropska unija, je koordiniral<br />

ISCOMET – Inštitut <strong>za</strong> etnične in regionalne<br />

študije iz Maribora, člani mednarodnega<br />

konzorcija projekta pa so<br />

bili: ECERS – Evropski center <strong>za</strong> etnične<br />

regionalne in sociološke študije Univerze<br />

Maribor, PIP – Pravo informacije pomoč,<br />

Maribor, ZARA – Zivilcourage und<br />

Anti-Rasssismus-Arbeit, Dunaj, I.G.E.S.<br />

– Istituto Internazionale di Alti Studi<br />

Giuridico Economici per lo Sviluppo,<br />

Gorica in Onlus – Instituto Euromediterraneo,<br />

Trst.<br />

Besedilo in foto: Bartolo Lampret<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

SPREJEM KANDIDATOV ZA<br />

POLICISTE NA PU MARIBOR<br />

19. GENERACIJA USPEŠNO<br />

ZAKLJUČILA TEČAJ PUO<br />

Direktor PU Maribor mag. Karol Turk je 24. decembra sprejel<br />

39 kandidatov <strong>za</strong> policiste X. generacije, ki se bodo po<br />

uspešno <strong>za</strong>ključenem šolanju <strong>za</strong>poslili na PU Maribor, na<br />

PP Maribor I, PP Maribor II, na PPP Maribor, PP Slovenska<br />

Bistrica, PP Ruše, PP Šentilj in PP Ptuj.<br />

Policija v svoje vrste vsako leto sprejme nove delavce, ki<br />

morajo uspešno prestati usposabljanje <strong>za</strong> izpit <strong>za</strong> izvajanje<br />

policijskih pooblastil. Usposabljanje organizira in vodi<br />

Center <strong>za</strong> izpopolnjevanje in usposabljanje v Policijski<br />

akademiji. Prvega decembra je s slavnostno <strong>za</strong>prisego<br />

pred generalnim direktorjem policije Jožetom Romškom,<br />

kot <strong>za</strong>dnja pod njegovim vodstvom, usposabljanje uspešno<br />

<strong>za</strong>ključila 19. generacija.<br />

Po uvodnem pozdravu je Bojan Kitel, vodja službe direktorja<br />

policijske uprave, kandidatom predstavil organiziranost<br />

policije.<br />

»Dobrodošli, bodoči sodelavci in sodelavke, veseli me, da<br />

ste se odločili <strong>za</strong> poklic policista,« je zbrane nagovoril mag.<br />

Karol Turk in nadaljeval: »To je izredno <strong>za</strong>nimiv, fleksibilen in<br />

dinamičen poklic, ki te vsrka in potegne vase.«<br />

Kandidatom je opisal policijsko delo, <strong>za</strong>tem pa so jim delavci<br />

oddelka <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo in kadrovske <strong>za</strong>deve v službi direktorja<br />

policijske uprave predstavili<br />

potek izobraževanja.<br />

Na<strong>za</strong>dnje so kandidati spoznali<br />

še komandirje policijskih<br />

postaj, kjer bodo delali.<br />

Izjavi:<br />

Tatjana Žmavc: »Vedno sem si<br />

želela delati kot policistka, temu<br />

pa je botrovala tudi želja po<br />

spremembi v življenju. Razporejena<br />

sem na PP Šentilj.«<br />

Simon Rajh: »Poklic policista<br />

me privlači, ker na ta način lahko<br />

pomagaš ljudem. Do sedaj<br />

sem delal na področju ekonomije<br />

v <strong>za</strong>sebnem sektorju. Po<br />

šolanju bom nastopil delo na<br />

PPP Maribor.«<br />

Besedilo in foto: Bartolo Lampret<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Usposabljanje 15 delavk in<br />

delavcev policije iz NOE GPU<br />

in enega delavca iz PU ter različnih<br />

koncev Slovenije se je<br />

<strong>za</strong>čelo 22. septembra. V tem<br />

času smo teoretično znanje<br />

iz predvsem policijskih pooblastil<br />

z uporabo prisilnih sredstev,<br />

javnega reda, oborožitve<br />

s streljanjem in samoobrambo<br />

idr. pridobivali v Policijski akademiji<br />

v Tacnu. Za praktični<br />

del usposabljanja pa smo bili<br />

vključeni v redni delovni proces<br />

policistk in policistov na<br />

več policijskih upravah in postajah.<br />

Na tem mestu iskrena hvala<br />

vsem, ki ste nam pomagali<br />

<strong>za</strong>ključiti to usposabljanje:<br />

Marku Kortniku, vodji usposabljanja,<br />

ter predavateljem in<br />

inštruktorjem: Igorju Stošiču,<br />

Dušanu Gorišku, Andreju Frelihu<br />

in Francu Pozdercu, Marku<br />

Podlesniku, Igorju Lambergerju,<br />

Andreju Ošlaku, Boštjanu<br />

Prešernu, Antonu Slaku, Alenki<br />

Švab Tavčar, Robertu U<strong>za</strong>rju<br />

ter Davidu Pučku. Zahvala<br />

gre tudi kolektivom PU Kranj,<br />

Krško, Ljubljana, Novo mesto,<br />

in PP Črnomelj, Kočevje, Ljubljana<br />

Center, Ljubljana Šiška,<br />

Metlika, Radovljica, Škofja Loka;<br />

kolektivom PPIU Kranj, PPP<br />

Kranj in Ljubljana, PLP Brnik,<br />

PMP Metlika, SE, LPE in UVZ.<br />

Po več tednih intenzivnega<br />

druženja smo tečajniki naše<br />

občutke združili takole:<br />

»Sodelavke in sodelavci,<br />

ki so takšno usposabljanje<br />

že opravili, so nam povedali,<br />

da bo to dragocena izkušnja.<br />

Imeli so prav. Osem tednov<br />

je prehitro minilo, da bi videli<br />

vse, smo pa dobili vsaj občutek<br />

in vpogled v policijsko<br />

delo. Kar smo preizkusili in<br />

doživeli, je nekaj posebnega<br />

in pomembnega <strong>za</strong> delo vsakega<br />

od nas.<br />

Med nami so se spletle posebne<br />

in nepo<strong>za</strong>bne vezi. Ko se<br />

bomo ponovno srečali, bomo<br />

spet sošolke in sošolci, ki so se<br />

skupaj »tepli«, se »uspeli ne postreljati«<br />

med sabo in premagali<br />

<strong>za</strong>jeten kup <strong>za</strong>konodaje.<br />

Imeli smo se res lepo.«<br />

Besedilo: Marko Kortnik,<br />

Brigita Petric<br />

Foto: Monika Golob<br />

33

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

SPREJEM KANDIDATOV ZA<br />

POLICISTE NA PU NOVA GORICA<br />

Direktor PU Nova Gorica Alojzij Mohar je 24. decembra<br />

sprejel deset kandidatov in kandidatk <strong>za</strong> policiste,<br />

ki so januarja letos sklenili delovno razmerje v<br />

policiji.<br />

Sprejema so se udeležili tudi komandirji policijskih<br />

enot z območja PU Nova Gorica. Kandidati <strong>za</strong> policiste<br />

bodo morali v okviru 18-mesečnega izobraževalnega<br />

programa pridobiti poklic policista, tako da bodo lahko<br />

opravljali delo na kateremkoli področju dela v policiji. Novi<br />

policistke in policisti bodo po uspešno <strong>za</strong>ključenem izobraževalnem<br />

programu kadrovsko okrepili novogoriško<br />

policijsko upravo.<br />

Na sprejemu je direktor bodočim policistom predstavil<br />

organi<strong>za</strong>cijo dela in varnostno problematiko na območju<br />

uprave ter jim <strong>za</strong>želel uspešno izobraževanje.<br />

Besedilo in foto: Dean Božnik<br />

USPOSABLJANJE NA PODROČJU PROTIBOMBNE ZAŠČITE<br />

Policisti urada <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito so se 25. novembra<br />

na strelišču v centru <strong>za</strong> oskrbo v Gotenici udeležili enodnevnega<br />

izpopolnjevanja na področju protibombne<br />

<strong>za</strong>ščite.<br />

Poleg policistov UVZ so se usposabljanja udeležili tudi pripadniki SE in Slovenske<br />

vojske, koordinatorji s policijskih uprav in nekaj zunanjih subjektov, s katerimi<br />

UVZ in SE redno sodelujeta.<br />

Namen usposabljanja, ki<br />

so ga v organi<strong>za</strong>ciji UVZ izvedli<br />

pripadniki Specialne<br />

enote in Slovenske vojske, je<br />

bil udeležencem prika<strong>za</strong>ti in<br />

preizkusiti učinke različnih<br />

orožij in streliva na serijska<br />

vozila in vozila z varnostno<br />

<strong>za</strong>ščito ter učinke različnih<br />

količin eksplozivnih sredstev<br />

na ta vozila.<br />

34<br />

Kljub temu, da je med prikazi<br />

močno snežilo, so si udeleženci<br />

vendarle lahko ogledali,<br />

kako različna orožja in<br />

strelivo učinkujejo na serijska<br />

in vozila z varnostno <strong>za</strong>ščito.<br />

Prikaz je bil izveden z naslednjim<br />

orožjem in strelivom:<br />

– Beretta 92 FS, cal. 9 mm<br />

– strel v sprednja desna<br />

vrata<br />

– Crvena <strong>za</strong>stava M57 TT,<br />

cal. 7,62 mm – strel v <strong>za</strong>dnja<br />

desna vrata<br />

– H&K MP5, cal. 9 mm – strel<br />

v <strong>za</strong>dnja desna vrata<br />

– H&K MP7, cal. 4,6 mm<br />

– strel v voznikovo okno<br />

in vrata<br />

– G36, cal. 5,56 mm – strel<br />

v <strong>za</strong>dnja desna vrata<br />

– AK, cal. 7,62 – strel v sprednja<br />

desna vrata<br />

– Blaser TRG, cal 7,62 – strel<br />

v voznikova vrata<br />

– Beretta, cal. 12,7 – strel<br />

v sprednje vetrobransko<br />

steklo in v hladilnik motorja<br />

Udeleženci so si lahko<br />

ogledali tudi, kakšne posledice<br />

ima <strong>za</strong>detek rakete na<br />

vozilo z varnostno <strong>za</strong>ščito.<br />

Raketa je bila sprožena z ročnega<br />

raketometa RBR M80,<br />

cal. 64 mm. Iz neposredne<br />

bližine so lahko občutili tudi<br />

udarni val detonacijske vrvice<br />

in si ogledali učinek in način<br />

uporabe vodne bombe<br />

ter učinke različnih količin<br />

eksploziva TNT (200 g, 600 g,<br />

1000 g in 5000 g) na vozila.<br />

Pri manjših količinah eksploziva<br />

so izvajalci simulirali<br />

nastavitev eksplozivnega<br />

sredstva na vozilo in v bližino<br />

vozila, pri večjih pa situacije,<br />

ko vozilo <strong>za</strong>pelje na nastavljeno<br />

eksplozivno sredstvo.<br />

Besedilo: Boštjan Perklič<br />

Foto: Milan Tomažin<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

USPOSABLJANJE POMOČNIKOV KOMANDIRJEV V GOTENICI<br />

GPU je tudi lani izvedla usposabljanje<br />

pomočnikov komandirjev <strong>za</strong> usmerjanje<br />

in nadziranje dela policistov na<br />

področju splošnih nalog policije, ki<br />

je potekalo od 3. do 13. novembra v<br />

centru <strong>za</strong> oskrbo v Gotenici.<br />

Dvodnevnega usposabljanja, ki smo<br />

ga izvedli v štirih skupinah, se je udeležilo<br />

108 pomočnikov komandirjev in bodočih<br />

pomočnikov komandirjev. Zaradi<br />

prenosa novosti in izkušenj s terena v<br />

PA pa so se izobraževanja udeležili tudi<br />

predstavniki akademije.<br />

Vodji izobraževanja Boris Rojs in Samo<br />

Košir sta k izvedbi izobraževanja povabila<br />

inšpektorje iz sektorja splošne policije<br />

UUP GPU, predstavnika OKC GPU<br />

in predstavnika direktorata <strong>za</strong> policijo in<br />

druge varnostne naloge v MNZ.<br />

Glavne teme izobraževanja so bile<br />

prepovedane droge, novosti Zakona o<br />

prekrških, reagiranje na varnostne dogodke,<br />

predstavitev odločbe o ustanovitvi<br />

PPE, problematika hrupa, izvajanje<br />

intervencij, <strong>za</strong>sebno varovanje, javna<br />

zbiranja in prvič tudi varstvo okolja, ki<br />

postaja eno izmed pomembnejših delovnih<br />

področij in mu mora policija posvetiti<br />

več pozornosti.<br />

Na UUP GPU ocenjujemo, da je tovrstno<br />

izobraževanje koristno, zlasti z<br />

vidika izmenjave izkušenj, poenotenja<br />

praks in <strong>za</strong>radi neformalnega druženja,<br />

na katerem so si pomočniki komandirjev<br />

in predavatelji izmenjali marsikatero<br />

pomembno izkušnjo in nave<strong>za</strong>li<br />

stike.<br />

Tovrstna izobraževanja bomo organizirali<br />

tudi v prihodnje, pri čemer bomo<br />

skušali k sodelovanju pobaviti še kakšnega<br />

zunanjega sodelavca.<br />

Besedilo in foto: Boris Rojs<br />

POŽARNA VAJA NA PU NOVO MESTO<br />

Na PU Novo mesto smo 29. decembra<br />

izvedli vajo z naslovom Evakuacija<br />

<strong>za</strong>poslenih in reševanje v primeru požara.<br />

Po scenariju naj bi <strong>za</strong>gorelo v avtomehanični<br />

delavnici. Ker bi se požar<br />

lahko razširil, sta bila v nevarnosti skladišče<br />

avtomobilskih gum in vozni park,<br />

obstajala pa je tudi nevarnost eksplozije<br />

<strong>za</strong>radi bližnje kotlovnice.<br />

Kar najhitreje so morali evakuirati<br />

vse <strong>za</strong>poslene, obiskovalce in stranke. V<br />

daljavi so že <strong>za</strong>slišali gasilske sirene. Gasilsko-reševalni<br />

center Novo mesto se je<br />

hitro odzval.<br />

Požar je bil kmalu pogašen. V želji, da<br />

nikoli ne bi šlo »<strong>za</strong>res« in bi se srečevali<br />

le na vajah, so se poslovili od kolegov<br />

gasilcev.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Besedilo: Alenka Drenik<br />

Foto: Jože Jeglič<br />

Scenarij je predvidel, da je v avtomehanični delavnici <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>strupitve z nevarnimi plini ostala ena oseba,<br />

ki pa so jo požrtvovalni gasilci hitro rešili.<br />

35

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

ZIMSKO USPOSABLJANJE GORSKE ENOTE<br />

Pripadniki gorske enote<br />

policije so med 26. in 29.<br />

januarjem imeli teoretično<br />

in praktično obnavljanje<br />

in izpopolnjevanje znanja<br />

<strong>za</strong> varno delo v gorah v<br />

zimskih razmerah. Glavni<br />

poudarek usposabljanja je<br />

bil na presoji nevarnosti v<br />

gorah pozimi, predvsem<br />

nevarnosti snežnih plazov,<br />

na pravilni izbiri poti in<br />

varnem gibanju z uporabo<br />

alpinistične opreme.<br />

Robert Kralj, vodja usposabljanja<br />

V sklopu tega so bili obdelani<br />

načini iskanja <strong>za</strong>sutih<br />

v snežnem plazu, in sicer od<br />

pregleda plazovine, iskanja z<br />

lavinsko žolno do sondiranja,<br />

specifičnosti uporabe opreme<br />

in postopkov <strong>za</strong> varno in<br />

učinkovito gibanje v ledu in<br />

snegu, bivakiranje in priprava<br />

hrane v specifičnih zimskih<br />

razmerah v gorah, izdelava<br />

različnih načinov varoval in<br />

sidrišč v ledu ter snegu, varovanje<br />

sople<strong>za</strong>lca, uporaba<br />

ple<strong>za</strong>lnega orodja <strong>za</strong> napredovanje<br />

v strmih pobočjih in<br />

strmih grapah v visokogorju<br />

ter izvajanje postopkov policistov<br />

GE pri delu s helikopterjem<br />

pozimi.<br />

Praktično zimsko usposabljanje<br />

policistov I. in II.<br />

oddelka je bilo podobno kot<br />

v dejanski situaciji, izvedli so<br />

ga na severnih pobočjih Begunjščice<br />

in Vrtače, kjer so<br />

policisti I. oddelka noč prebili<br />

na prostem v iglujih in snežnih<br />

luknjah, II. oddelek pa je<br />

bil nastanjen v planinski koči<br />

pri izviru Završnice.<br />

Cilj dvodnevnega usposabljanja<br />

je bil izuriti policiste,<br />

da bodo pridobljena<br />

znanja iz taktike delovanja v<br />

gorskem svetu uporabljali v<br />

vseh oblikah operativnega<br />

dela, skratka izuriti jih v čim<br />

boljše gornike, kar je pogoj<br />

<strong>za</strong> varno in učinkovito opravljanje<br />

nalog v visokogorju.<br />

Usposabljanje je potekalo<br />

v ekstremnih razmerah, saj je<br />

bila v tem času razglašena 4.<br />

stopnja nevarnosti snežnih<br />

plazov po Evropski lestvici<br />

(najvišja stopnja je 5). Snežna<br />

odeja je bila na večini<br />

strmih pobočjih nestabilna,<br />

kar seveda poveča možnost<br />

proženja snežnih plazov, še<br />

posebej na strmih pobočjih<br />

z dodatno obremenitvijo. Še<br />

posebej je prišlo to do izra<strong>za</strong><br />

v <strong>za</strong>dnjih dveh dneh usposabljanja,<br />

ko je <strong>za</strong>radi hitre<br />

spremembe vremena preko<br />

noči na tem območju <strong>za</strong>padlo<br />

okoli pol metra snega, ki<br />

so ga močni vetrovi odlagali<br />

v <strong>za</strong>vetrna področja. Prav v<br />

teh dveh dneh se preizkusi<br />

stabilnosti snežne odeje niso<br />

delali le v šolske namene,<br />

ampak dejansko <strong>za</strong>radi varnosti<br />

gibanja enote.<br />

Za letošnje usposabljanje<br />

so bile potrebne dodatne izkušnje<br />

in znanja ter podrobno<br />

poznavanje lokalnih<br />

razmer, predvsem <strong>za</strong>radi<br />

nevarnosti snežnih plazov.<br />

Treba se je bilo izogibati gibanju<br />

prek strmejših pobočij<br />

in grap (žlebov) ter njihovih<br />

podnožij in <strong>za</strong>vetrnih strani<br />

vzpetin. Gibanje v takih<br />

razmerah je že na splošno<br />

zelo oteženo in je omejeno<br />

le na območja, ki so dovolj<br />

odmaknjena od ustaljenih<br />

poti snežnih plazov. S preizkusi<br />

snežne odeje po norveški<br />

in švicarski metodi so<br />

se pripadniki GE prepričali<br />

o točnosti napovedi stanja<br />

snežne odeje. Dodatno je<br />

gibanje oteževalo še sneženje<br />

in megla, saj je bilo treba<br />

“poka<strong>za</strong>ti” znanje v orientaciji,<br />

in se znati izogniti plazovitih<br />

pobočij.<br />

Besedilo: Sanja Repše<br />

Foto: Robert Kralj<br />

»Policisti so doka<strong>za</strong>li, da so kot<br />

skupina in posamezniki usposobljeni<br />

<strong>za</strong> opravljanje naj<strong>za</strong>htevnejših<br />

nalog v visokogorju, vključno<br />

s preživetjem več dni brez oskrbe<br />

iz doline. Realne razmere z zelo<br />

hitrimi spremembami vremenskih<br />

razmer, kar je <strong>za</strong> hribe značilno,<br />

z večjo količino novo<strong>za</strong>padlega<br />

snega, kjer so preizkusi stabilnosti<br />

snežne odeje in poznavanje <strong>za</strong>konitosti<br />

proženja snežnih plazov<br />

ne le učna tema, ampak dejansko<br />

potreba <strong>za</strong> preživetje in kjer so cilji<br />

jasno <strong>za</strong>stavljeni, strategija <strong>za</strong> dosego<br />

teh pa se prilagaja glede na<br />

trenutne razmere, so idealna učilnica<br />

v naravi.«<br />

Blaž Svetlin, PP Bled<br />

»Usposabljanje je potekalo v<br />

okolju, ki nam je vsem zelo blizu,<br />

saj večino svojega prostega časa<br />

preživimo v hribih. Koristno pri<br />

skupnem usposabljanju je bilo<br />

tudi to, da smo pripadniki ugotovili,<br />

koliko enota zmore kot celota.<br />

Prav tako pa so se v enoti poka<strong>za</strong>li<br />

posamezniki, ki so v hribih zmožni<br />

narediti še korak več in odstopajo<br />

od norm, ki se <strong>za</strong>htevajo <strong>za</strong> običajne<br />

gornike.«<br />

36<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

VAJA OB JEDRSKI NESREČI<br />

»NEK – 2008«<br />

V Sloveniji je bila od 20. do 22. oktobra državna poveljniško<br />

štabna vaja »NEK – 2008«. Vaja je potekala v Krškem, Brežicah,<br />

Ljubljani in ostalih krajih, kjer imajo sedež štabi CZ občin,<br />

ki so bile vključene v vajo. Pri pripravi in izvedbi vaje sta<br />

sodelovala tudi ministrstvo <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in policija.<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

Pri vaji je bil upoštevan dejanski čas razvoja dogodkov in dejanske<br />

vremenske razmere, potekala pa je neprekinjeno dva dni. V<br />

vaji je bil prvič uporabljen popolni simulator NEK, ki je namenjen<br />

usposabljanju obratovalnega osebja elektrarne in je omogočal simuliranje<br />

dogodkov v realnem času, temu pa je bilo prilagojeno<br />

delovanje sodelujočih v vaji.<br />

Z razvojem dogodkov na vaji so bili aktivirani Koordinacijska<br />

skupina <strong>za</strong> izvedbo vaje na MNZ, v katero so bili imenovani predstavniki<br />

MNZ in policije, operativni štab GPU ter štab PU Krško, Novo<br />

mesto in Celje. V različne faze vaje je bilo skupno vključenih 51<br />

delavcev MNZ in policije ter opravljenih 634 ur dela.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> in policija sta delovala v skladu z usmeritvami, odzivala<br />

sta se na dogodke ter preizkušala Elaborat preizkusa načrta<br />

dejavnosti MNZ ob jedrski nesreči, ki je bil izdelan v okviru obsežnih<br />

priprav na vajo. Ves čas vaje je bil v ministrstvu kronološko<br />

voden dnevnik dogodkov in izvedenih ukrepov.<br />

Med vajo je bilo preizkušeno delovanje zvez, ocenjeno je bilo<br />

stanje osebne <strong>za</strong>ščitne opreme in sredstev <strong>za</strong> delo na območju<br />

izvajanja preventivnih <strong>za</strong>ščitnih ter na območju načrtovanja takojšnjih<br />

<strong>za</strong>ščitnih ukrepov, nadalje področje urejenosti dozimetrije<br />

ter delitve tabletk KJ <strong>za</strong> delavce policije na območju OPU<br />

in OTU ter tistih, ki bi ob jedrski nesreči prihajali na to območje<br />

iz drugih predelov, preverjena logistična oskrba na terenu, ocenjene<br />

so bile potrebe po dodatnih silah <strong>za</strong> pomoč policijskim<br />

enotam in dodatnih materialno-tehničnih sredstvih <strong>za</strong> delo na<br />

ogroženem območju, zmožnost evakuacije lastnih sil ter materialno-tehničnih<br />

sredstev in drugega pomembnega gradiva policije<br />

z neposredno ogroženega območja ter možnosti izvajanja<br />

nalog upravnih notranjih <strong>za</strong>dev na evakuacijskih zbirališčih.<br />

Vaja »NEK – 2008« je poka<strong>za</strong>la, da sta MNZ in policija pripravljena<br />

<strong>za</strong> delo ob jedrski nesreči. Vaja je udeležencem dala pomembne<br />

izkušnje <strong>za</strong> vodenje in ukrepanje v primeru nesreče ter<br />

poka<strong>za</strong>la na nekatera področja, ki jih bo treba še urediti.<br />

Besedilo: Irena Utroša<br />

Jedrske elektrarne v Evropi - stanje leta 2006 (Vir: spletna stran ICJT)<br />

Vaja je bila namenjena preverjanju uporabnosti in usklajenosti<br />

rešitev iz načrtov <strong>za</strong>ščite in reševanja ob jedrski nesreči na<br />

vseh ravneh načrtovanja – predvsem v delih, ki se nanašajo na<br />

opazovanje in obveščanje, aktiviranje sil <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje<br />

in pomoč, upravljanje in vodenje ter izvajanje ukrepov in nalog<br />

<strong>za</strong>ščite, reševanja in pomoči. Namen je bil ugotoviti pomanjkljivosti<br />

in morebitna neskladja ter nedorečenosti v načrtih in jih<br />

odpraviti, preveriti učinkovitost delovanja sistema opazovanja<br />

in obveščanja ter preveriti možnost izvajanja <strong>za</strong>ščitnih ukrepov.<br />

Vaja se je izvajala na predpostavki, da je v NEK prišlo do nastanka<br />

in razvoja izrednega dogodka 2. stopnje nevarnosti »Objektne<br />

nevarnosti«, v obliki manjšega izpusta v okolje. V času<br />

sanacije dogodka je prišlo v elektrarni do dogodkov, ki so <strong>za</strong>htevali<br />

razglasitev 3. stopnje nevarnosti »Splošna nevarnost«. Ni<br />

pa prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolje. Nadaljnji razvoj<br />

izrednega dogodka v elektrarni je vodil v poslabšanje varnosti in<br />

doseganje izven projektnega stanja elektrarne. Obstajala je potencialna<br />

nevarnost <strong>za</strong> izpust večjih količin radioaktivnih snovi<br />

v okolje. Zaradi nesreče so bili ogroženi <strong>za</strong>posleni v NEK, prebivalci<br />

v okolici jedrske elektrarne, prebivalci občin Krško, Brežice,<br />

Kostanjevica, Bistrica ob Sotli ter prebivalci v Posavski regiji in<br />

širše, glede na smer gibanja radioaktivnega oblaka ob izpustu<br />

večjih količin radioaktivnih snovi.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

SLOVENJGRAŠKA GORSKA ENOTA<br />

NA LAVINSKIH DNEVIH<br />

V okviru priprav <strong>za</strong> opravljanje naj<strong>za</strong>htevnejših policijskih<br />

nalog v visokogorju so se pripadniki gorske enote na PU<br />

Slovenj Gradec 17. in 18. januarja 2009 udeležili vsakoletnega<br />

dvodnevnega usposabljanja na Grohatu pod Raduho.<br />

Usposabljanja so se poleg članov gorske enote PU Slovenj Gradec in članov Gorske<br />

reševalne službe Prevalje udeležili tudi gorski vodniki in tečajniki s Koroške.<br />

37

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

Kot vsa dosedanja usposabljanja je tudi letošnje potekalo<br />

v vzorni organi<strong>za</strong>ciji pripadnikov Gorske reševalne službe<br />

Prevalje. Usposabljanje na temo Dnevi varstva pred snežnimi<br />

plazovi je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.<br />

Teoretični del je obsegal predavanje strokovnjakov s področja<br />

meteorologije, snežnih plazov in medicine dela, praktični<br />

del pa je bil namenjen neposrednemu delu na terenu.<br />

Praktično delo na terenu je obsegalo pohod s turnimi<br />

smučmi ali brez njih proti Durcam na območju Grohata ter<br />

prikaz in sodelovanje v organizirani reševalni akciji ob <strong>za</strong>sutju<br />

<strong>za</strong>radi snežnega plazu.<br />

Za pripadnike gorske enote, ki delujejo v okviru PPE PU<br />

Slovenj Gradec, je bilo dvodnevno usposabljanje zelo koristno,<br />

saj so obnovili in nadgradili znanja, ki jih potrebujejo <strong>za</strong><br />

iskanje in reševanje <strong>za</strong>sutih pod plazom ter izvajanje drugih<br />

<strong>za</strong>htevnih nalog v visokogorju.<br />

Besedilo: Peter Pungartnik<br />

Foto: Branko Slivnik<br />

TERENSKO USPOSABLJANJE<br />

DIREKTORATA ZA POLICIJO IN<br />

DRUGE <strong>VARNOST</strong>NE NALOGE<br />

VArNOST<br />

načrti dejavnosti <strong>za</strong> železniško in letalsko nesrečo, velike nesreče<br />

na avtocestah, potres, poplave, nesrečo na morju, velike<br />

požare, reševanje v predorih, načrti, ki jih morajo imeti subjekti<br />

po direktivi SEVESO in <strong>za</strong> klor.<br />

Z vidika dela DPDVN je bilo usposabljanje koristno. Spoznali<br />

smo drugačne varnostne razmere, pridobili nova znanja<br />

in izmenjali mnenja, kar omogoča sprejemanje kakovostnih<br />

odločitev na lastnem delovnem področju.<br />

Besedilo: Branko Šekoranja<br />

Foto: Konrad Krašek<br />

<strong>VARNOST</strong> DRŽAVLJANOV IN<br />

KONTROLA GIBANJA OSEB V<br />

SCHENGENSKEM PROSTORU<br />

Italijanski klub IPE iz Tržiča (Monfalcone), ki mu predseduje<br />

Franco Stacul, je 27. novembra v sodelovanju z občino<br />

Tržič in pokrajinsko vlado Furlanije - Julijske krajine<br />

organiziral okroglo mizo z naslovom Varnost državljanov<br />

in kontrola gibanja oseb v schengenskem prostoru.<br />

Direktorat <strong>za</strong> policijo in druge varnostne naloge je v okviru<br />

priprav na državno vajo <strong>za</strong>ščite in reševanja ob jedrski<br />

nesreči septembra izvedel terensko usposabljanje v<br />

Nuklearni elektrarni Krško (NEK) in njeni okolici.<br />

Usposabljanje je potekalo v skladu s programom; seznanili<br />

smo se s cilji usposabljanja, z vsebinami in potekom programa,<br />

načinom registracije vstopa, varnostnimi ukrepi ob vstopu<br />

v varovano območje NEK, varovanjem ter sistemom dela oz.<br />

procesi v jedrski elektrarni. Prav tako smo spoznali širši pomen<br />

tega gospodarskega subjekta <strong>za</strong> Slovenijo in <strong>za</strong> oskrbo z električno<br />

energijo.<br />

Po predstavitvi vsebin smo odšli na ogled NEK. Ogledali<br />

smo si ključne sklope elektrarne in se seznanili z delovnimi<br />

procesi in izvajanjem varnostnih postopkov.<br />

Prerez jedrskega reaktorja<br />

38<br />

Ogledali smo si<br />

evakuacijske poti<br />

na območju Krškega<br />

in Brežic. Seznanili<br />

so nas z izvajanjem<br />

preventivnih<br />

ukrepov <strong>za</strong> varstvo<br />

pred sevanji in <strong>za</strong>ščitnih<br />

ukrepov na<br />

območju nesreče<br />

ter ukrepi, ki se nanašajo<br />

na sanacijo<br />

kraja nesreče.<br />

Med usposabljanjem<br />

smo bili<br />

seznanjeni tudi z<br />

Načrtom dejavnosti<br />

MNZ ob jedrski<br />

nesreči. Poleg tega<br />

načrta obstajajo še<br />

Vabilu na okroglo mizo v konferenčni dvorani občinske<br />

knjižnice v Tržiču so se odzvali Alojzij Mohar, direktor PU Nova<br />

Gorica, Wolfang Rauchegger, poveljnik policije iz avstrijske<br />

Koroške, Jasmin Brkljačar, vodja mejne policije iz hrvaške<br />

Reke, Antonio Tozzi, kvestor Goriške province, dr. Federica<br />

Seganti, poslanka pokrajinske vlade Furlanije - Julijske krajine,<br />

in prof. Alberto Gasparini s tržaške univerze. Poleg omenjenih<br />

so bili na okroglo mizo vabljeni tudi predstavniki klubov<br />

IPE iz Nove Gorice, Reke, Beljaka in vidnejši predstavniki<br />

občine Tržič ter goriške province.<br />

Udeleženci okrogle mize so predstavili svoje poglede na<br />

<strong>za</strong>gotavljanje varnosti v schengenskem prostoru. Za <strong>za</strong>ključek<br />

je podpredsednik IPE Italije Giorgio Salamon poudaril,<br />

da je <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje varnosti v schengenskem prostoru<br />

nujno tesno sodelovanje med vsemi varnostnimi službami<br />

in povezovanje tako v operativnem kot administrativnem<br />

smislu.<br />

Besedilo: Bruno Ipavec<br />

Foto: Dean Božnik<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

ENO LETO PO VSTOPU V SCHENGENSKI PROSTOR<br />

V skladu s sklepom Sveta EU je Republika Slovenija z 21. 12. 2007 ukinila mejne kontrole na notranjih schengenskih<br />

kopenskih in morskih mejah, 30. 3. 2008 pa je sledila tudi ukinitev mejnih kontrol na notranjih zračnih mejah. S tem je<br />

Slovenija prevzela odgovornost <strong>za</strong> nadzor velikega dela schengenske zunanje meje ter uspešno končala enega večjih<br />

projektov po osamosvojitvi.<br />

Priprave na ta zgodovinski trenutek<br />

so stekle leta 1999 s pričetkom pogajanj<br />

<strong>za</strong> vstop v EU in pregledom usklajenosti<br />

<strong>za</strong>konodaje s pravnim redom EU oz.<br />

schengenskim pravnim redom. Na podlagi<br />

ugotovitev t. i. screeninga je bil leta<br />

2001 v sodelovanju več ministrstev pripravljen<br />

Schengenski akcijski načrt, ki<br />

ga je sprejela Vlada Republike Slovenije<br />

in je postavljal časovne in vsebinske okvire<br />

potrebnih dejavnosti.<br />

Na podlagi navedenega načrta, ki je<br />

bil še dopolnjen leta 2005, je Slovenija<br />

spremenila <strong>za</strong>konska in pod<strong>za</strong>konska<br />

določila glede nadzora državne meje,<br />

tujcev, kazenskega postopka in varovanja<br />

osebnih podatkov. Sklenjeni so<br />

bili meddržavni sporazumi s sosednjimi<br />

državami, ki omogočajo izvajanje<br />

čezmejnih oblik policijskega sodelovanja<br />

(npr. izmenjava informacij, čezmejno<br />

<strong>za</strong>sledovanje in opazovanje) in<br />

neposredno izhajajo iz Konvencije o<br />

izvajanju Schengenskega sporazuma.<br />

Postopno se je povečevalo število policistov<br />

<strong>za</strong> nadzor zunanje schengenske<br />

meje (usposobili smo tudi t. i. policiste<br />

nadzornike državne meje), izboljšala se<br />

je infrastruktura na mejnih prehodih ter<br />

nabavila specialna oprema <strong>za</strong> varovanje<br />

državne meje oziroma opravljanje<br />

mejne kontrole. Pri tem so bila koriščena<br />

tudi finančna sredstva EU.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Priprave policistov so potekale v<br />

obliki intenzivnega usposabljanja, tudi<br />

s pomočjo strokovnjakov iz Avstrije,<br />

Nemčije in Španije. Znanje <strong>za</strong> izvajanje<br />

schengenskega pravnega reda so si slovenski<br />

policisti pridobili tudi z obiski v<br />

tujini.<br />

Po vstopu v schengenski prostor se<br />

je marsikdo <strong>za</strong>čel spraševati, ali bomo<br />

tudi odslej uspešno preprečevali ilegalne<br />

migracije, odkrivali ukradena vozila<br />

in ponarejene dokumente ter uspešno<br />

preprečevali drugo čezmejno kriminaliteto.<br />

Ali bosta koncept izravnalnih ukrepov<br />

in delo policistov na novoustanovljenih<br />

policijskih postajah <strong>za</strong> izravnalne<br />

ukrepe <strong>za</strong>živela v praksi ter s tem uspešno<br />

nadomestila domnevni »varnostni<br />

primanjkljaj« <strong>za</strong>radi odprave nadzora<br />

na notranjih mejah? Ali bomo <strong>za</strong>gotovili<br />

enako (ali višjo) stopnjo <strong>notranje</strong> varnosti<br />

v Sloveniji?<br />

Po enem letu izvajanja schengenskega<br />

pravnega reda lahko z <strong>za</strong>dovoljstvom<br />

ugotovimo, da so bile priprave uspešne<br />

ter so se oblikovane rešitve na <strong>za</strong>konodajnem,<br />

organi<strong>za</strong>cijskem ter kadrovskem<br />

področju izka<strong>za</strong>le kot pravilne in<br />

učinkovite. Pri ocenjevanju ne moremo<br />

prezreti tudi dejstva, da <strong>za</strong>radi ukinitve<br />

mejnih kontrol ni prišlo do poslabšanja<br />

splošnih varnostnih razmer v naši državi,<br />

kar kažejo tudi izvedeni ukrepi.<br />

Tako na zunanji meji že četrto leto<br />

<strong>za</strong>pored ugotavljamo padajoče gibanje<br />

nedovoljenih prestopov meje, ki je še<br />

zlasti izrazito po vstopu v schengenski<br />

prostor, saj smo v letu 2008 <strong>za</strong>radi ilegalnega<br />

prehoda državne meje obravnavali<br />

nekaj več kot 1.000 oseb. Nekateri se še<br />

spomnijo velikih skupin ilegalnih prebežnikov,<br />

ki smo jih leta 2000 našteli<br />

več kot 35.000, še leta 2004, ob vstopu<br />

Slovenije v EU, pa smo jih prijeli skoraj<br />

39

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

6.000. Tudi agencija <strong>za</strong> vodenje<br />

operativnega sodelovanja<br />

na zunanji meji Frontex ugotavlja,<br />

da so se glavni tokovi<br />

nedovoljenih migracij v širši<br />

regiji Zahodnega Balkana preusmerili<br />

proti Grčiji in Madžarski,<br />

verjamemo, da je eden od<br />

glavnih razlogov tudi dobro<br />

delo slovenske policije.<br />

Na mejnih prehodih so<br />

slovenski policisti nadaljevali<br />

z uspešnim delom po vstopu<br />

v schengenski prostor. Preko<br />

8.000 oseb je bilo <strong>za</strong>vrnjenih<br />

na mejnih prehodih <strong>za</strong>radi<br />

neizpolnjevanja pogojev <strong>za</strong><br />

vstop v schengensko območje,<br />

tradicionalno uspešni smo<br />

tudi pri odkrivanju ukradenih<br />

vozil in ponarejenih dokumentov,<br />

saj so policisti na mejnih<br />

prehodih <strong>za</strong>segli skoraj 200<br />

vozil ter odkrili skoraj 900 ponarejenih<br />

dokumentov.<br />

K uspešnemu delu, tako<br />

na mejnih prehodih kot tudi<br />

v notranjosti, pa je pripomogla<br />

tudi uporaba podatkov,<br />

vsebovanih v schengenskem<br />

informacijskem sistemu. V<br />

obdobju od 1. 9. 2007, ko<br />

smo pričeli z njegovo uporabo,<br />

smo opravili preko 21 milijonov<br />

poizvedb ter pri tem imeli več kot 8000<br />

<strong>za</strong>detkov. Ti podatki kažejo, da je navedeni<br />

informacijski sistem postal pomembno<br />

in učinkovito »orodje« pri<br />

policijskem delu.<br />

Kot izjemno uspešna in učinkovita<br />

se je izka<strong>za</strong>la ustanovitev šestih policijskih<br />

postaj <strong>za</strong> izravnalne ukrepe, katerih<br />

osnovna naloge je odkrivanje in preprečevanje<br />

nedovoljenih migracij in drugih<br />

oblik čezmejne kriminalitete. Tako so<br />

navedene enote, ustanovljene ob vstopu<br />

v schengenski prostor, in specializirana<br />

enota <strong>za</strong> nadzor državne meje, ki<br />

je orala ledino na tem področju od leta<br />

2002, na podlagi sprejetega koncepta izravnalnih<br />

ukrepov, v letu 2008 opravile<br />

preko 2.000 ukrepov na področju tujske<br />

<strong>za</strong>konodaje ter skoraj 200 <strong>za</strong>segov ukradenih<br />

vozil v notranjosti države.<br />

Te suhoparne številke in veliko število<br />

dejavnosti, ki jih slovenska policija<br />

izvaja v skladu s sistemom skladnega<br />

upravljanja meja (t. i. Integrated Border<br />

Management), kažejo na uspešnost našega<br />

dela, kar nam v formalnih in neformalnih<br />

stikih na vseh ravneh priznavajo<br />

tudi v tujini. V prvi polovici leta 2008<br />

smo uspešno predsedovali Svetu EU,<br />

tvorno sodelujemo v dejavnostih agencije<br />

Frontex, v okviru katere smo med<br />

drugim v Sloveniji organizirali vajo enot<br />

40<br />

<strong>za</strong> hitro posredovanje ter dve večji skupni<br />

operaciji, ob tem pa nesebično prenašamo<br />

naše izkušnje v države Zahodnega<br />

Balkana, kar je tudi po koncu predsedovanja<br />

ena od naših prednostnih nalog.<br />

Seveda pa se na tej točki ne smemo<br />

ustaviti, ampak tudi v prihodnje nadaljevati<br />

z učinkovitim izvajanjem nadzora<br />

zunanje meje ter izravnalnih ukrepov<br />

v notranjosti, tudi z <strong>za</strong>gotavljanjem<br />

ustreznega števila policistov. Nadaljevati<br />

je treba z usposabljanjem policistov in<br />

pridobivati znanja skozi okrepljeno sodelovanje<br />

v operativnih dejavnostih in<br />

usposabljanjih, ki jih koordinira agencija<br />

Frontex. Ohraniti je treba odlično sodelovanje<br />

s sosednjimi in drugimi državami<br />

EU ter nadaljevati z vzpostavljanjem<br />

stikov z državami izvora in tranzita ilegalnih<br />

migracij.<br />

V prihodnosti se bo treba prilagoditi<br />

tudi predvidenim spremembam v policijskih<br />

postopkih na zunanji meji. Obveznost<br />

preverjanja vizumskih obveznikov v<br />

vizumskem informacijskem sistemu (VIS)<br />

na mejnih prehodih se ne<strong>za</strong>držno približuje.<br />

Tudi razprave o uvedbi vstopno-izstopnega<br />

sistema (entry-exit system), ki<br />

naj bi temeljil na policistovi obveznosti,<br />

da registrira vstop in izstop s sistematičnim<br />

<strong>za</strong>jemanjem in verifikacijo prstnih<br />

odtisov državljanov tretjih držav pri vsakem<br />

vstopu in izstopu, so se že pričele. S<br />

VArNOST<br />

tem sistemom bi nadomestili<br />

obvezno ročno žigosanje potnih<br />

listin in precej <strong>za</strong>mudno<br />

računanje trajanja <strong>za</strong>drževanja<br />

državljana tretje države na<br />

ozemlju držav članic.<br />

Ob <strong>za</strong>ključku naj ponovno<br />

poudarim, da ob prvi obletnici<br />

vstopa v schengenski prostor<br />

Slovenija nadzor zunanje<br />

meje EU izvaja učinkovito, s<br />

sprejetim konceptom izravnalnih<br />

ukrepov pa uspešno<br />

preprečujemo in odkrivamo<br />

nedovoljene migracije in čezmejno<br />

kriminaliteto preko<br />

notranjih meja.<br />

Pri tem ocenjujemo, da se<br />

varnostne razmere v Sloveniji<br />

<strong>za</strong>radi vstopa v schengenski<br />

prostor niso poslabšale in<br />

da je ta del zunanje meje EU<br />

eden najvarnejših nasploh.<br />

Izzivov in ciljev pri delu<br />

mejne policije ne bo zmanjkalo.<br />

Osnovni cilj pa tudi v<br />

bodoče ostaja enak – <strong>za</strong>gotavljanje<br />

najvišjega standarda<br />

varnosti oseb in premoženja,<br />

ne samo v naši državi, temveč<br />

na celotnem schengenskem<br />

območju.<br />

O delovnih rezultatih in ugotovitvah<br />

policije pri nadzoru državne meje<br />

tako na meji kot v notranjosti države<br />

in odkrivanju ilegalnih prebežnikov<br />

smo ob prvi obletnici vstopa Republike<br />

Slovenije v schengenski prostor<br />

povprašali Marka Gašperlina in Danijela<br />

Lorbeka.<br />

Marko Gašperlin, pomočnik direktorja<br />

UUP, pri projektu vstopa v schengensko<br />

območje od vsega <strong>za</strong>četka:<br />

»V prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija<br />

predsedovala Svetu EU, smo končali<br />

proces evalvacije s poročilom Svetu EU<br />

o uspešno opravljenih pripravah na širitev<br />

schengenskega območja na devet<br />

novih držav članic, uspešno opravili vse<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

potrebno <strong>za</strong> ukinitev mejnih kontrol na<br />

notranjih letih, konec marca 2008 <strong>za</strong>ključili<br />

prvo fazo vključevanja Švice v<br />

schengensko območje z uveljavitvijo<br />

asociacijskega sporazuma in opravljeno<br />

prvo fazo evalvacije, kar je omogočilo,<br />

da je Švica 12. decembra 2008 postala<br />

nova država schengenskega območja.<br />

Med našim predsedovanjem je bil podpisan<br />

tudi protokol Kneževine Lihtenštajn<br />

k pristopu k temu sporazumu, kar<br />

bo omočilo tudi njen vstop v schengensko<br />

območje v doglednem času.<br />

Začeli smo z nadaljnjo širitvijo, tj. z<br />

evalvacijo Romunije in Bolgarije. Ministra<br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve teh dveh držav<br />

sta podpisala dogovor o pri<strong>za</strong>devanju,<br />

da se državi istočasno vključita v schengensko<br />

območje. Med našim predsedovanjem<br />

je bil sprejet tudi petletni program<br />

schengenske evalvacije oz. evalvacij<br />

v letih 2008 – 2013, kar postavlja<br />

okvire nadaljnjega ocenjevanja, kako<br />

države kandidatke oz. države, ki so že<br />

del schengenskega območja, izvajajo<br />

svoje obveznosti.<br />

Slovenija je odgovorna <strong>za</strong> 670 km<br />

kopne zunanje meje schengenskega<br />

območja in bolj simboličen del morske<br />

meje in lahko <strong>za</strong>trdimo, da je to eden<br />

najbolj varnih delov zunanje meje. Nena<strong>za</strong>dnje<br />

tudi analize agencije Frontex<br />

kažejo, da je daleč najbolj izpostavljena<br />

morska južna meja, sledijo letališča,<br />

v bistveno manjšem obsegu kopenske<br />

meje. Te iste analize kažejo, da se je na<br />

t. i. balkanski smeri, na Zahodnem Balkanu,<br />

tok ilegalnih migracij preusmeril<br />

s slovensko-hrvaškega dela zunanje<br />

meje predvsem na srbsko-madžarski<br />

del. Ne samo ilegalne migracije, ampak<br />

tudi uspešno preprečevanje ostalih<br />

oblik čezmejnega kriminala, kažejo, da<br />

uspešno obvladujemo oz. opravljamo<br />

nalogo, ki nam je <strong>za</strong>upana, tj. nadzor<br />

dela zunanje meje v imenu vseh držav<br />

članic Evropske unije. Slovenska policija<br />

se zelo učinkovito vključuje v dejavnosti<br />

Frontexa, tudi na ostalih delih<br />

zunanje meje. Sodelujemo v številnih<br />

skupnih operacijah, tudi na južnih morskih<br />

mejah, na kopenskih in zračnih<br />

mejah v drugih državah članicah. Večji<br />

oz. sorazmerni del stroškov, ki jih ima s<br />

tem Slovenija, krije Evropska unija v okviru<br />

t. i. solidarnostnih skladov. Iz sklada<br />

<strong>za</strong> meje dobivamo sredstva v višini<br />

približno 75 % sredstev, ki jih potrebuje<br />

slovenska policija <strong>za</strong> opremo, usposabljanje,<br />

investicije. V letu 2007 je bilo to<br />

6,3 milijona evrov, leta 2008/2009 bo<br />

4,7 milijonov evrov. Sočasno pa lahko<br />

črpamo tudi sredstva iz evropskega<br />

sklada <strong>za</strong> vračanje, ko odstranjujemo<br />

državljane tretjih držav, ki se na območju<br />

Slovenije <strong>za</strong>držujejo ne<strong>za</strong>konito.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Drugi, morda še večji izziv nam je bil,<br />

kako <strong>za</strong>gotoviti varnost tudi po ukinitvi<br />

kontrol na notranjih mejah. Po enem<br />

letu lahko <strong>za</strong>trdimo, da so bila naša<br />

predvidevanja pravilna, to pomeni, da<br />

je ta smer, od vzhoda proti <strong>za</strong>hodu in<br />

obratno, ki gre preko Slovenije, zelo <strong>za</strong>nimiva<br />

in dinamična, tako glede nedovoljenih<br />

migracij kot tudi ostalih oblik<br />

čezmejnega kriminala. Ustanovljenih<br />

je bilo šest specializiranih policijskih<br />

postaj, t. i. policijske postaje <strong>za</strong> izravnalne<br />

ukrepe, na policijskih upravah ob<br />

notranji meji, ki delujejo zelo uspešno.<br />

Tem enotam in SENDM, ki deluje na državni<br />

ravni, smo uspeli <strong>za</strong>gotoviti odlično<br />

usposobljenost in opremljenost. Vse<br />

skupaj daje ustrezne rezultate in lahko<br />

rečemo, da so v določenih segmentih,<br />

v tem trenutku, <strong>notranje</strong> meje celo bolj<br />

<strong>za</strong>nimive kot zunanja. Če strnemo, lahko<br />

s ponosom ugotovimo, da smo v<br />

enem letu po ukinitvi mejne kontrole<br />

na notranjih mejah dosegli <strong>za</strong>stavljene<br />

cilje. Zahvala gre tudi skrbno načrtovanemu<br />

pristopu. S pripravami <strong>za</strong> vstop v<br />

schengensko območje smo namreč <strong>za</strong>čeli<br />

leta 1999. Gledano iz tega zornega<br />

kota, lahko rečemo, da so rezultati po<br />

desetih letih od <strong>za</strong>četka tega projekta<br />

odlični.«<br />

Danijel Lorbek, vodja sektorja mejne<br />

policije v UUP GPU:<br />

»Na zunanji meji že četrto leto <strong>za</strong>pored<br />

ugotavljamo padec števila nedovoljenih<br />

prestopov državne meje, ki<br />

je še posebej izrazit po vstopu v schengenski<br />

prostor, saj smo v prvih 11 mesecih<br />

leta 2008 <strong>za</strong>radi ilegalnega prehoda<br />

državne meje obravnavali 1.089<br />

oseb, kar je 53,6 % manj kot v enakem<br />

obdobju leta 2007. Med prijetimi osebami<br />

prevladujejo državljani Srbije,<br />

Kosova, Hrvaške, Turčije ter Bosne in<br />

Hercegovine. Zelo velik padec, <strong>za</strong> več<br />

kot 80 %, pa je pri prijetih državljanih<br />

Albanije, razlog je preusmeritev glavnih<br />

tokov nedovoljenih migracij proti<br />

Grčiji in Madžarski.<br />

LIFE AND WORK<br />

Povečanje števila <strong>za</strong>vrnjenih oseb je<br />

predvsem posledica <strong>za</strong>detkov v schengenskem<br />

informacijskem sistemu. Pričakujemo,<br />

da se bo delež <strong>za</strong>vrnjenih<br />

<strong>za</strong>radi veljavnega ukrepa prepovedi<br />

vstopa po vstopu Švice v schengensko<br />

območje še povečal. Zelo smo uspešni<br />

tudi pri odkrivanju ukradenih vozil in<br />

ponarejenih dokumentov, saj so policisti<br />

na mejnih prehodih <strong>za</strong>segli 170 vozil<br />

ter 703 ponarejene dokumente.<br />

Slovenija je že s 1. 9. 2007 <strong>za</strong>čela<br />

uporabljati podatke, vsebovane v<br />

schengenskem informacijskem sistemu,<br />

in v tem času smo preko njega<br />

opravili preko 21 milijonov poizvedb<br />

ter pri tem imeli več kot 8.000 <strong>za</strong>detkov.<br />

Samo v prvih 11 mesecih leta 2008<br />

imamo skupaj 6.296 <strong>za</strong>detkov, od tega<br />

3.705 prepovedi vstopa v schengensko<br />

območje, 116 <strong>za</strong>radi prijetja iskanih<br />

oseb, 71 pogrešanih oseb je bilo izsledenih,<br />

<strong>za</strong> 691 oseb je bilo ugotovljeno<br />

prebivališče <strong>za</strong> potrebe sodnih organov,<br />

<strong>za</strong>seženih pa je bilo tudi 959 predmetov,<br />

tj. vozil, dokumentov, orožja in<br />

bankovcev.<br />

Na podlagi vpisa slovenskih organov<br />

v schengenski informacijski sistem<br />

je bilo v istem časovnem obdobju 207<br />

<strong>za</strong>detkov, in sicer je bilo 23 oseb prijetih<br />

na podlagi razpisanega evropskega<br />

pripornega naloga, <strong>za</strong> 86 oseb je bilo<br />

ugotovljeno prebivališče <strong>za</strong> potrebe<br />

sodnih organov, ena pogrešana oseba<br />

je bila izsledena, <strong>za</strong>seženih pa je bilo 97<br />

predmetov.<br />

Policijske postaje <strong>za</strong> izravnalne<br />

ukrepe, katerih osnovna naloga je preprečevanje<br />

in odkrivanje čezmejne<br />

kriminalitete in nedovoljenih migracij,<br />

so v prvih enajstih mesecih leta 2008<br />

imele čez 2.300 ukrepov v okviru tujske<br />

<strong>za</strong>konodaje ter 150 <strong>za</strong>segov ukradenih<br />

vozil. Med ukrepi zoper tujce prevladujejo<br />

prekrški prekoračitve <strong>za</strong>konitega<br />

<strong>za</strong>drževanja v območju schengenskega<br />

prostora ter vstop na notranjih mejah<br />

brez ustreznih listin. Najbolj pogosto<br />

so <strong>za</strong>radi teh prekrškov obravnavani<br />

državljani držav Zahodnega Balkana,<br />

Ukrajine in Moldavije. Med <strong>za</strong>seženimi<br />

osebnimi vozili prevladujejo znamke<br />

VW, Audi in BMW, avtomobili so najbolj<br />

pogosto ukradeni v Italiji in Nemčiji.<br />

Lahko ugotovimo, da nadzor meje<br />

Slovenija izvaja učinkovito. S takšnim<br />

delom bomo seveda nadaljevali tudi v<br />

bodoče. Osnovni cilj pa bo enak, tj. <strong>za</strong>gotavljanje<br />

najvišjega standarda varnosti<br />

oseb in premoženja, ne samo v naši<br />

državi, temveč na celotnem schengenskem<br />

območju.«<br />

Besedilo: Brigita Petric in Danijel Lorbek<br />

Foto: Brigita Petric<br />

41

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

POLICISTKE IN POLICISTI STE MOJA “ŽUPNIJA”!<br />

Med čez tisoč duhovniki v Sloveniji jih je nekaj, ki imajo malo drugačno župnijo. Nekaj jih<br />

je v vojski in bolnišnicah, po eden v <strong>za</strong>porih, pa tudi v policiji. V Mednarodnem združenju<br />

policijskih kaplanov jih je preko 2.600 iz več držav in skoraj iz vseh evropskih. Eden njihovih<br />

<strong>za</strong>dnjih članov je postal vikar slovenske policije, Janez Novak. Glavna in najpomembnejša naloga<br />

nekdanjega župnika na Trebelnem in zdajšnjega duhovnega pomočnika na Brezovici pri<br />

Ljubljani je verska duhovna oskrba policistk in policistov ter ostalih <strong>za</strong>poslenih v policiji.<br />

Kako ste postali policijski vikar? Kaj je vaša naloga?<br />

Dolga zgodba. Postal naj bi vojaški kaplan, vendar sem po<br />

spletu dogodkov postal policijski vikar. Po cerkveni liniji me<br />

je na to mesto avgusta 2005 imenovala Slovenska škofovska<br />

konferenca, uradno pa sem v policiji <strong>za</strong>poslen od novembra<br />

2007. Odgovoren sem <strong>za</strong> vse policistke, policiste in njihove<br />

družinske člane. To je pač moja »župnija«. Tako kot je vojaški<br />

duhovnik odgovoren <strong>za</strong> vojake, bolniški <strong>za</strong> bolnike, <strong>za</strong>porniški<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>pornike, tako je policijski duhovnik odgovoren <strong>za</strong> policiste.<br />

Ti pa so povsod. Tako sem »župnik« tudi tistim policistom,<br />

ki so na Kosovu, v Bosni in Hercegovini in drugod.<br />

Kakšen je bil <strong>za</strong>četek?<br />

Pred mojim prihodom so <strong>za</strong> duhovno oskrbo policistov skrbeli<br />

vojaški duhovniki. Sam sem se s policisti prvič srečal na mednarodnem<br />

romanju vojakov in policistov v Lurdu leta 2006.<br />

Zdaj imam največ stikov s policisti z območja Murske Sobota,<br />

Celja, Maribora, Ljubljane, Novega mesta in Kranja.<br />

42<br />

Pravna podlaga <strong>za</strong> versko duhovno oskrbo v policiji je<br />

23. člen Zakona o verski svobodi (ZVS) in Pravilnik o<br />

organi<strong>za</strong>ciji in načinu verske duhovne oskrbe v policiji.<br />

Policist ima pravico do verske duhovne oskrbe. Kako to<br />

poteka v praksi?<br />

Policist izrazi željo po verski duhovni oskrbi. Praviloma naj bi<br />

potekala v njegovem prostem času, so pa tudi izjeme, na primer<br />

naravne nesreče, izredno stanje, delo v vojnih razmerah<br />

… Torej delo, ki traja neprekinjeno dlje časa. Za mojo pomoč<br />

lahko prosi policist sam ali preko komandirja oz. nadrejenega.<br />

Za pomoč policistu lahko prosi tudi njegov nadrejeni, svojci,<br />

družinski člani …<br />

Ali mora nadrejeni obvezno vedeti <strong>za</strong> to?<br />

Da, če gre <strong>za</strong> pomoč v službenem času.<br />

Kaj pa prostor? Kje potekajo pogovori? Pri vas v pisarni?<br />

Obredi se seveda opravijo v cerkvi, običajno v domači župniji.<br />

Pogovor z mano pa lahko poteka na policijski postaji, na primer<br />

v sobi, kjer je <strong>za</strong>gotovljena diskretnost. V vsakem policijskem<br />

objektu se najde tak prostor. Če kdo ne želi, da sodelavci<br />

vedo <strong>za</strong> pogovor z menoj, se lahko predhodno dogovoriva in<br />

pridem neuniformiran v njegovo enoto ali pa pridem na njegov<br />

dom, kar sem že storil. Gre <strong>za</strong> pogovor, <strong>za</strong> katerega poiščeva<br />

najboljšo možnost. Če je nekdo v veliki krizi, grem raje<br />

jaz k njemu. Tudi to sem že storil. Seveda me <strong>za</strong> vsak pogovor<br />

veže absolutna molčečnost.<br />

Janez Novak je skupaj z generalnim vikarjem soboške škofije monsinjorjem<br />

Francem Režonjo in škofom evangeličanske cerkve Gezom Ernišem junija 2007<br />

blagoslovil novozgrajeno policijsko postajo Lendava.<br />

Kdaj ali s kakšnimi željami se obrnejo na vas?<br />

Včasih gre <strong>za</strong> čisto preprost klepet ali svetovanje, spet drugič<br />

želijo, da vodim obred krsta, poroke, blagoslovim stanovanje<br />

ali hišo, vozilo … Prvi par, ki sem ga poročil kot policijski vikar,<br />

je bil samo ženin policist, drugi par pa sta bila oba, ženin in<br />

nevesta, policist in policistka. Hkrati je bila to prva poroka v<br />

uniformi. Na delovnem mestu sem namreč tudi sam v uniformi,<br />

razen pri cerkvenih obredih in ob srečanju s policisti, če je<br />

takšna želja.<br />

Pripadate rimskokatoliški cerkvi. Kaj, če je nekdo druge<br />

veroizpovedi?<br />

Običajno pripadnik največje cerkve v neki državi <strong>za</strong>sede mesto,<br />

kot je to. Takšna je tudi praksa v tujini. Treba pa je vedeti,<br />

da sem hkrati tudi koordinator duhovne oskrbe v policiji.<br />

To pomeni, da tistim, ki so druge veroizpovedi, v najkrajšem<br />

možnem času omogočim stik s predstavnikom njegove verske<br />

skupnosti. To je tudi moja naloga in z veseljem jo bom opravil,<br />

in sicer tako, da bom poklical predstavnika ene od ustreznih<br />

registriranih verskih skupnosti pri nas. Do sedaj takega primera<br />

še ni bilo. Ob novih srečanjih največkrat dobim opazko,<br />

češ, mene ne boste spreobrnili. Takemu rečem: vas nimam niti<br />

namena spreobračati. To ni moja naloga. Veroizpoved je osebna<br />

stvar in vsak se svobodno odloči. Lahko se pogovoriva kot<br />

človeka, kjer vi poveste svoje mnenje in izkušnje in jaz lahko<br />

ob tem povem svoje misli in doživljanja. Lahko si svetujeva in<br />

se ob tem bogativa, jaz ob vaših izkušnjah, vi morda ob kakšni<br />

moji. Kdor želi ali potrebuje pogovor z mano, sem na razpolago<br />

24 ur, vsak dan. Vsakomur. Sploh ni pomembno, ali je oseba<br />

verna ali ne, saj to <strong>za</strong> pogovor s policijskim vikarjem nikakor ni<br />

pogoj. Zaenkrat klicev čez vikend ali ponoči še nisem imel, sem<br />

pa pripravljen tudi na to.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

Zavetnik vseh <strong>za</strong>poslenih v policiji je nadangel Mihael,<br />

ki se bori proti zlu, hudobiji, laži … in zmaga. Goduje 29.<br />

septembra. Njegova simbola sta meč in tehtnica. Od tod<br />

tudi geslo verske oskrbe v policiji: pogum in pravičnost.<br />

Sprejem plamena luči miru iz Betlehema, ki so ga decembra prinesli predstavniki<br />

Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveze bratovščin odraslih<br />

katoliških skavtinj in skavtov, Slovenske <strong>za</strong>mejske skavtske organi<strong>za</strong>cije, Zveze<br />

tabornikov Slovenije in Društva Mladinski ceh plamen.<br />

Zakaj se policisti obračajo na vas in ne na domačega župnika?<br />

Kje je razlika?<br />

Izkušnje, ki sem jih skozi pogovor z več policisti dobil do sedaj,<br />

pravijo, da meni, policijskemu duhovniku, lažje <strong>za</strong>upajo kot<br />

svojemu domačemu župniku. Isto izkušnjo imajo tudi vojaški<br />

duhovniki. Domači župnik je sicer zelo dober, vendar pa policijske<br />

stvari, službene <strong>za</strong>deve, veliko lažje <strong>za</strong>upajo meni, ker<br />

sem »njihov«. Tako so mi rekli. Seveda pa ima vsak svobodno<br />

izbiro.<br />

V policiji imamo tudi psihologe. Kdaj pogovor z vami in<br />

kdaj s psihologom?<br />

So stvari, ki jih lahko reši samo psiholog. In tukaj ni moja naloga,<br />

še manj pa želja, da bi delal konkurenco psihologu. Prej nasprotno:<br />

če ima nekdo psihološke probleme, mu jaz ne morem<br />

pomagati. Če pa rabi samo pogovor, nasvet ali tolažbo, sem na<br />

voljo. V skladu s svojimi zmožnosti, seveda.<br />

O tem sva se s psihologinjo tudi<br />

že pogovarjala. To v praksi pomeni, da<br />

če pride k meni nekdo, ki ima psihične<br />

težave, ga bom napotil k psihologu. Če<br />

pa ima nekdo duhovne težave, pričakujem<br />

od psihologa, da bo tako osebo<br />

napotil k meni. S psihologinjo doslej<br />

še nisva delala skupaj.<br />

Kakšni pa so vaši načrti <strong>za</strong> letos?<br />

Vsekakor romanje v Lurd. Potem sodelovanje in priprave maš<br />

ob dnevu državnosti, dnevu samostojnosti in ob godu nadangela<br />

Mihaela tudi po drugih krajih, poleg Srednje vasi v Bohinju<br />

in Črnomlju, obiski po upravah oz. postajah in če bi se dalo<br />

tudi v misijah.<br />

Veliko raje bi videl, da me posamezniki ali vodje enot pokličejo<br />

na obisk, kot pa da na obisk in predstavitev prihajam na lastno<br />

pobudo. Ne želim biti vsiljiv, niti ni moj namen prepričevati koga<br />

o pomembnosti dela policijskega vikarja.<br />

Moja naloga je, da policistom poskušam kar se da najbolje pomagati<br />

čim lažje preboleti sledi in travme, ki jih dobivajo ob<br />

vsakodnevnem fizično in predvsem psihično napornem delu,<br />

ali celo posredovati in pomagati, da do njih ne pride. Ali preprosto<br />

rečeno, moje poslanstvo in naloga sta, da služim vam,<br />

policistke in policisti, ki ste v službi drugim. Zato sem vam na<br />

razpolago vedno, še zlasti pa v težkih trenutkih.<br />

-<br />

Janez Novak, policijski vikar, koordinator verske<br />

duhovne oskrbe v policiji, je dosegljiv na e-naslovu:<br />

janez.novak@policija.si in janko.novak@rkc.si.<br />

Pokličete ga lahko na telefonsko številko 01/308-62-43<br />

ali 051/659-842, obiščete pa v pisarni na Ulici Jožeta<br />

Jame 8 v Ljubljani.<br />

Besedilo: Brigita Petric<br />

Foto: Brigita Petric, arhiv policijskega vikarja in PU Murska Sobota<br />

Kaj pa naši fantje in dekleta v misijah?<br />

Ali jih obiskujete?<br />

Obiski pri njih je ena od prednostnih<br />

nalog, vendar <strong>za</strong>enkrat do tega še ni<br />

prišlo. Bil sem na njihovih usposabljanjih,<br />

ko so se odpravljali na misijo, in<br />

pogovarjal sem se tudi z nekaterimi,<br />

ki so se vrnili iz nje. Pravijo, da tam ni<br />

lahko. Enkrat mi je nekdo od njih rekel,<br />

da je najhuje ob praznikih, ko kar naenkrat<br />

ostaneš sam in se pojavi neka<br />

praznina. Takrat bi si želeli nekoga <strong>za</strong><br />

pogovor, <strong>za</strong> družbo. Če ne gre osebno<br />

in če linije vzdržijo, je možnosti veliko:<br />

telefon, internet ...<br />

Udeležba na mednarodnem romanju vojakov in policistov v Lurdu maja 2008<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

43

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

PREMIER OBISKAL SLOVENSKE POLICISTE IN VOJAKE NA KOSOVU<br />

Slovenski policisti na Kosovu so se 26. decembra, na povabilo pripadnikov Slovenske vojske, udeležili proslave ob slovenskem<br />

prazniku samostojnosti in enotnosti. Slovesnost je potekala v bazi Kosovske sile (KFOR – Kosovo Force), le<br />

streljaj od mesta Peć.<br />

Slovenski policisti na Kosovu z Borutom Pahorjem, predsednikom slovenske vlade<br />

Tam je nastanjena 18. generacija pripadnic<br />

in pripadnikov Slovenske vojske,<br />

ki podobno kot slovenski policisti delujejo<br />

v okviru različnih mirovnih misij na<br />

Kosovu.<br />

Zbrane sta s svojim obiskom počastila<br />

tudi predsednik slovenske vlade Borut<br />

Pahor in obrambna ministrica dr. Ljubica<br />

Jelušič, ki ju je sprejel načelnik generalštaba<br />

Slovenske vojske, generalpodpolkovnik<br />

Albin Gutman. Visokim gostom<br />

so pripadniki policije in Slovenske vojske<br />

predstavili način in naravo dela v mirovnih<br />

misijah na Kosovu.<br />

Slovesnosti so se udeležili Boštjan<br />

Velički, vodja slovenskega policijskega<br />

kontingenta v misiji UNMIK, Gorazd Dreisiebner<br />

in Sašo Zidar, oba iz misije EU-<br />

LEX, skupaj z vodjo slovenskega policijskega<br />

kontingenta v tej misiji, Brankom<br />

Stermeckim. Drugi pripadniki slovenske<br />

policije, ki delujejo v obeh misijah na Kosovu,<br />

so svojo udeležbo opravičili, saj so<br />

praznike preživeli s svojimi družinami v<br />

domovini.<br />

Na Kosovu deluje 14 policistov v okviru<br />

mirovne misije EULEX, ki je 9. decembra<br />

prevzela mandat od misije UNMIK,<br />

v okviru katere ima slovenska policija še<br />

<strong>za</strong>dnjih 6 policistov, ki se v <strong>za</strong>četku leta<br />

2009 vračajo v domovino.<br />

Z besedami »narodom, zlasti manjšim,<br />

državnost običajno ni podarjena,<br />

44<br />

pač pa je izborjena«, je predsednik vlade<br />

Borut Pahor na proslavi izpostavil<br />

pomen odločitve <strong>za</strong> samostojno pot<br />

Republike Slovenije pred 18 leti ter <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>varovanje te samostojnosti v osamosvojitveni<br />

vojni leta 1991. Premier, ki je<br />

bil na proslavi slavnostni govornik, je še<br />

poudaril, da je bila slovenska državnost<br />

izborjena in »na vrhuncu zgodovinskega<br />

podviga« Slovencev tedaj <strong>za</strong>varovana<br />

celo z orožjem. »Vi ste danes dediči<br />

tistega najbolj elementarnega poguma<br />

in imate vse razloge, da ste na to zelo<br />

ponosni,« je v vojaški bazi Villagio Italia<br />

v bližini Peći premier povedal pripadnicam<br />

in pripadnikom 18. kontingenta<br />

Slovenske vojske v okviru Kforja ter policistom,<br />

ki sodelujejo v misijah EULEX in<br />

UNMIK.<br />

Dan samostojnosti in enotnosti je<br />

Pahor označil kot »sporočilen glede naše<br />

prihodnosti«. »Vse velike podvige zmoremo<br />

doseči le skupaj, če smo dovolj enotni,«<br />

je poudaril. Po njegovem mnenju<br />

»ne bi bilo prav in pošteno«, če bi dosego<br />

neodvisnosti preveč površno primerjali z<br />

drugimi strateškimi projekti. Še vključitev<br />

v Evropsko unijo in Nato se komajda more<br />

primerjati z osamosvojitvijo, je menil<br />

premier. Ob tem je opomnil, da »se skoraj<br />

<strong>za</strong>nesljivo bližamo okoliščinam, ki jih<br />

lahko obrnemo v prid naših stremljenj,<br />

a le pod pogojem, če bomo spet dovolj<br />

enotni.«<br />

Te okoliščine ne bodo <strong>za</strong>htevne toliko<br />

v političnem ali vojaškem smislu, kot<br />

tiste pred 18 leti, pač pa bodo po njegovem<br />

mnenju toliko <strong>za</strong>htevnejše v gospodarskem<br />

in socialnem smislu. Krizo bo<br />

mogoče prebroditi in nadaljevati pot v<br />

»krog najbolj razvitih in solidarnih držav«<br />

le, če se lahko <strong>za</strong>nesemo drug na drugega.<br />

»Družba konsen<strong>za</strong> ne pomeni družbe<br />

brez razlik. Razlike upošteva pri oblikovanju<br />

enotnosti,« je še poudaril. »Tudi<br />

pred 18 leti smo neodvisnost dosegli po<br />

demokratični poti. Zdaj ni nič drugače, le<br />

politično smo zrelejši,« je sklenil predsednik<br />

vlade.<br />

Obrambna ministrica je izpostavila,<br />

da slovenski vojaki na Kosovu pomagajo<br />

tamkajšnjim prebivalcem preživeti praznične<br />

dni v miru in upanju na prihodnost,<br />

ko morda ne bo več potrebna prisotnost<br />

mednarodnih mirovnih sil. Kot je dejala,<br />

vojaki in policisti tu pridobivajo zelo<br />

dragocene izkušnje. Po njenih besedah<br />

pa bo v prihodnje treba razmisliti o obsegu<br />

enot in kriznih žariščih, kamor bodo<br />

slovenski vojaki in policisti odhajali na<br />

naslednje misije. »Vse bolj postaja jasno,<br />

da moramo razumno ravnati z viri – tako<br />

kadrovskimi kot materialnimi,« je prepričana.<br />

Poudarila je, da mora Slovenija svojo<br />

prisotnost v misijah šteti <strong>za</strong> temeljno<br />

vojaško nalogo in hkrati eno bistvenih<br />

nalog zunanje politike. K ugledu in prepoznavnosti<br />

Slovenije – države, ki si je<br />

pred 18 leti »nismo znali predstavljati«,<br />

– veliko pripomorejo prav sodelujoči na<br />

misijah, katerim je <strong>za</strong>želela, da bi ostali<br />

zdravi in bi se takšni tudi vrnili domov.<br />

Kljub temu, da vsakdo med njimi pogreša<br />

svoje najbližje in da so vojaki ter policisti<br />

praznike preživeli delovno in tvegano,<br />

»smo v teh dneh v mislih z vami in vašimi<br />

družinami,« je svoje voščilo sklenila ministrica<br />

dr. Ljubica Jelušič.<br />

Na proslavi so naj<strong>za</strong>služnejšim pripadnikom<br />

18. kontingenta Slovenske vojske,<br />

ki delujejo v okviru mirovne misije KFOR,<br />

podelili priznanja in medalje ter razglasili<br />

napredovanje posameznih pripadnikov.<br />

Po proslavi sta se premier in ministrica<br />

v okviru neformalnega druženja srečala<br />

s pripadniki Slovenske vojske in policije,<br />

s čimer se je končal praznični obisk na<br />

Kosovu.<br />

Besedilo in foto: Boštjan Velički<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

RAZSTAVA OB 60. OBLETNICI POLICIJSKEGA ORKESTRA<br />

V MARIBORU<br />

V razstavnem prostoru Univerzitetne<br />

knjižnice Maribor<br />

so 16. decembra odprli<br />

razstavo ob 60. obletnici<br />

delovanja Policijskega orkestra.<br />

»Vesela sem, da je v bogati<br />

razstavni dejavnosti<br />

naše knjižnice dobila mesto<br />

tudi razstava o Policijskem<br />

orkestru,« je goste nagovorila<br />

ravnateljica Univerzitetne<br />

knjižnice Maribor Vlasta<br />

Stavbar in orkestru <strong>za</strong>želela<br />

še veliko ustvarjalnih let. »To<br />

je velik jubilej <strong>za</strong> orkester in<br />

policijo,« je zbranim povedal<br />

gostitelj, direktor PU Maribor<br />

Karol Turk.<br />

Poveljnik PO Janez Kukec<br />

je opisal zgodovinski razvoj<br />

orkestra. Biserka Debeljak,<br />

kustodinja Muzeja slovenske<br />

policije, pa je poudarila,<br />

da je razstava, ki sicer potuje<br />

po celi državi, sestavljena iz<br />

štirinajstih sklopov, ki nazorno<br />

fotografsko in tekstovno<br />

predstavljajo razvoj orkestra<br />

od godbe ljudske milice leta<br />

1948 do danes.<br />

Da bi imela Slovenija reprezentativni<br />

pihalni orkester<br />

<strong>za</strong> igranje na praznovanjih,<br />

proslavah, obletnicah,<br />

promenadnih in celovečernih<br />

koncertih, je bila leta<br />

1948 ustanovljena godba<br />

ljudske milice. Godba je nenehno<br />

rasla, tako številčno<br />

kot kakovostno, in kmalu<br />

prerasla v simfonični pihalni<br />

orkester, ki danes šteje okoli<br />

60 članov.<br />

Z njihovim delom in s pri<strong>za</strong>devanji<br />

drugih delavcev<br />

slovenske policije in privržencev<br />

se je rojevala bogata<br />

tradicija glasbenega (po)ustvarjanja<br />

in gradil svetovni<br />

sloves. Leta 1994 ga je vlada<br />

imenovala <strong>za</strong> uradni protokolarni<br />

orkester Republike<br />

Slovenije.<br />

Delovanje orkestra povezuje<br />

slovensko policijo in državljane,<br />

tuje in domače kulturne<br />

ustanove ter priznane<br />

dirigente, soliste in zbore.<br />

Besedilo in foto:<br />

Bartolo Lampret<br />

POLICIJSKI ORKESTER NAVDUŠIL<br />

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma<br />

je bil 15. decembra tradicionalni<br />

gala božično-novoletni koncert.<br />

Slavnostna govornica na koncertu,<br />

ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina<br />

Kresal, je dejala: »Vodenje ministrstva<br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve sem prevzela<br />

prepričana, da v mnogih segmentih slovenska<br />

policija deluje odlično, predvsem<br />

pa, da v njej delate predani posamezniki<br />

in posameznice, ki si želite nove energije<br />

ter novih idej <strong>za</strong> skupno varnost vseh<br />

prebivalcev in obiskovalcev Republike<br />

Slovenije. Moja dolžnost je, da v okviru<br />

ministrskih pristojnosti, pravnega znanja<br />

in svežih idej pripomorem k temu, da<br />

boste lažje in učinkoviteje opravljali svoje<br />

delo ter tako <strong>za</strong>gotavljali dobre varnostne<br />

razmere v državi. Za take cilje se<br />

je vredno boriti skupaj, dejanja pa bodo<br />

zgovornejša od vseh besed. Prepričana<br />

sem, da bo naše sodelovanje obrodilo<br />

sadove.« Božično-novoletni koncert, ki<br />

je <strong>za</strong>gotovo pika na i celoletnega dela<br />

Policijskega orkestra, vsako leto znova<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Podpis pod sliko: Poleg izjemnega orkestra pod taktirko Mira Sajeta so navdušili še trio Eroika, vokalista<br />

Irena Vrčkovnik in policist Matjaž Mrak ter plesalka Ana Pandur.<br />

navduši poslušalce in napolni številne<br />

dvorane, <strong>za</strong>to si želimo, da bi tudi v prihodnje<br />

svoje odlično delo delili z zvesto<br />

publiko. (MG)<br />

45

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

PROMETNIK NA TREKINGU V NEPALU<br />

Lani februarja se je Sebastian Mohorič, prometnik na ljubljanski postaji prometne policije, odločil <strong>za</strong> nekoliko drugačen<br />

dopust, in sicer <strong>za</strong> treking v Nepalu pod mogočnim Mont Everestom, poleg tega pa se je še povzpel na 6189 m visok<br />

Island Peak.<br />

Po vseh pripravah, predvsem kondicijskih, smo se 8. novembra<br />

2008 zbrali na brniškem letališču. Poleg vodje Klemna<br />

Volontarja nas je bilo vseh udeležencev trekinga po Himalaji<br />

devet. Z Brnika smo prek Münchna odleteli v Doho v Katarju in<br />

nato do končnega cilja, Katmanduja v Nepalu. Tam smo opravili<br />

še <strong>za</strong>dnje nakupe in 11. novembra odleteli na eno najnevarnejših<br />

letališč na svetu, v Luklo. Letalo pristane na manj kot<br />

600 m dolgi stezi, ki poteka po hribu navzgor in se konča s kamnitim<br />

zidom. Moram priznati, da mi je ob pristajanju <strong>za</strong>stajal<br />

dih, ki je ob stiku letala z zemljo in varnem pristanku popustil.<br />

Tako se je <strong>za</strong>čela naša pot okoli mogočnega Mt. Everesta.<br />

Karavana jakov, ki smo jo srečali na poti, je tovorila hrano v hribe <strong>za</strong> lokalne prebivalce,<br />

ki živijo na nadmorski višini do 5000 m.<br />

smo naslednji dan odšli v bazni tabor na višino 5070 m. Ostali<br />

udeleženci trekinga so imeli dva dni časa <strong>za</strong> pohajkovanje po<br />

okoliških vrhovih in jezerskih dolinah.<br />

Mama na tržnici prodaja, hčerka pa sredi “artiklov” kaka v bananin list, ki ga po<br />

opravljeni potrebi preprosto obrne, kot se vidi <strong>za</strong>daj.<br />

Po tednu hoje in vsakodnevne popoldanske aklimati<strong>za</strong>cije<br />

smo preko Namche Ba<strong>za</strong>rja, Tengbocheja, Pheriche prispeli<br />

v Chhukhung, kjer smo se popoldne povzpeli na 5550 m<br />

visok Chhukhung Ri. K sreči sem tu prvič in <strong>za</strong>dnjič na celotnem<br />

trekingu občutil posledice pomanjkanja kisika in odprl<br />

torbico s prvo pomočjo. Hkrati je bil to tudi <strong>za</strong>dnji aklimati<strong>za</strong>cijski<br />

dan <strong>za</strong> Klemna, Boruta, Duška, Andreja in <strong>za</strong>me, saj<br />

Aklimati<strong>za</strong>cija<br />

Namišljeni svetniki, ki se fotografirajo zgolj <strong>za</strong> denar.<br />

46<br />

17. novembra smo v dveh urah in pol zmerne hoje prispeli<br />

v bazni tabor. Po pripravi opreme smo se počasi odpravili v<br />

šotore in spalne vreče, saj se ob sončnem <strong>za</strong>hodu ozračje izredno<br />

hitro ohladi. Po večerji nas je Primorec Andrej prijetno<br />

presenetil in razveselil, ko je iz nahrbtnika potegnil pravi domači<br />

kraški pršut. Ta nas je <strong>za</strong>zibal v spanec. A že ob vstajanju<br />

ob enih zjutraj smo doživeli hladni tuš, saj je Boštjan zbolel<br />

<strong>za</strong> višinsko boleznijo. Klemen se je izka<strong>za</strong>l kot pravi vodja in<br />

z Boštjanom zjutraj sestopil do Chhukhunga, kjer sta ga naša<br />

zdravnika Janez Pšenica in Ana Mavko ustrezno oskrbela.<br />

Andrej, Dušan in jaz pa smo skupaj z nepalskim alpinistom<br />

Kamijem (<strong>za</strong>hteva ga Alpinistična zve<strong>za</strong> Nepal) nekaj po drugi<br />

uri zjutraj <strong>za</strong>čeli vzpon proti našemu cilju Island Peak.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

Sam vzpon in Kami nista bila nič<br />

kaj pri<strong>za</strong>nesljiva do nas. Močan veter<br />

nas je neposredno pred vstopom na<br />

ledenik, na približno 5600 m, prisilil<br />

v polurni počitek. Na naše veselje se<br />

je veter nekoliko umiril, tako da smo<br />

nadaljevali pot po ledeniku navzgor.<br />

Pred nami je bilo še približno 200 do<br />

250 m vzpona do grebena, ki smo ga<br />

opravili v zimski opremi, s cepini in dere<strong>za</strong>mi.<br />

Po vzponu na greben je sledila<br />

dokaj »složna« pot do vrha, ki pa jo je<br />

zopet oviral močan veter.<br />

V petih urah in petintridesetih<br />

minutah nam je uspelo osvojiti vrh<br />

6189 m visokega Island Peaka. Za<br />

naju z Andrejem je bil to najvišji<br />

vzpon v življenju, Duško pa je bil že<br />

dvakrat nad 7000 m. Vrh vzbudi posebne<br />

občutke in hkrati poveča željo<br />

po nadaljnjih vzponih.<br />

Sledil je kratek razgled po okolici<br />

(Lhotse in Makalu), nato sestop do<br />

baznega tabora. Po kosilu smo se odločili,<br />

da sestopimo še do Chhukhunga,<br />

kar sprva ni bilo predvideno. Po<br />

večeru, polnem vtisov, smo nadaljevali<br />

pot proti Lobuchamu in se povzpeli<br />

na 5550 m visok Kalapatthar, cilj naše<br />

odprave. Vrh smo osvojili vsi, razen<br />

Boštjana, ki je po nasvetu zdravnikov<br />

in ob izboljšanju zdravstvenega stanja<br />

sestopil do Namce Ba<strong>za</strong>rja.<br />

Na nižjih nadmorskih višinah<br />

pa so bili bazni tabori še “hiške”.<br />

Pot nas je nato preko 5330 m visokega<br />

in <strong>za</strong>sneženega prela<strong>za</strong> Cho La vodila<br />

do prečudovitih Gokyjskih jezer,<br />

ki po barvi spominjajo na našo Sočo.<br />

Z Janezom in Andrejem smo izkoristili<br />

še <strong>za</strong>dnjo možnost in se še enkrat<br />

povzpeli preko 5000 m, in sicer na<br />

5360 m visoki Gokyo Ri. Vzpon nam<br />

ni delal preglavic, navse<strong>za</strong>dnje smo<br />

bili že devet dni nad 4000 m. Na vrhu<br />

smo imeli prelep pogled na četverček<br />

osemtisočakov - Cho Oyu, Mt. Everest,<br />

Lhotse in Makalu in najdaljši ledenik<br />

na svetu Ngozumpa ter na prelepa<br />

Gokyjska jezera.<br />

Po tem vzponu je šlo več ali manj<br />

samo še navzdol do Namche Ba<strong>za</strong>rja<br />

in Lukle, kjer je sledil spektakularni<br />

vzlet proti Katmanduju. V Katmanduju<br />

smo si ogledali še nekaj znamenitosti,<br />

<strong>za</strong>tem pa se 3. decembra vrnili<br />

domov. Po 25 dneh riža in krompirja<br />

smo si končno lahko privoščili sočno<br />

pečenko, pa čeprav šele ob desetih<br />

zvečer.<br />

Za lažjo predstavo trekinga še nekaj<br />

številk: v osemnajstih dneh smo<br />

prehodili okoli 230 km in se povzpeli<br />

<strong>za</strong> skupno 12875 m.<br />

Besedilo in foto: Sebastian Mohorič<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Še <strong>za</strong>dnji sestanek pred vzponom<br />

Sebastian “v objemu” osemtisočakov, <strong>za</strong> njim od leve proti desni so Mt. Everest, Lhotse in Makalu.<br />

Vrh Gokyo Ri<br />

LIFE AND WORK<br />

47

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

Policist Boštjan Colarič iz novomeške<br />

postaje prometne policije se je septembra<br />

odpravil z motorjem v Indijo,<br />

na Himalajo. Drugačen svet, drugačna<br />

doživetja, Indija!<br />

Tokrat me je pot <strong>za</strong>nesla na skrajni<br />

sever Indije, natančneje v pokrajino Ladakh,<br />

ki objema majhen delček gorovja<br />

Himalaje, da pa bi bila pot še bolj <strong>za</strong>nimiva,<br />

sem se tja odpravil z motornim kolesom.<br />

Indija je dežela tisočerih obrazov,<br />

ki privablja množice popotnikov iz urejenih<br />

<strong>za</strong>hodnjaških civili<strong>za</strong>cij v kaotično,<br />

večkrat “nesmiselno” življenje domačinov.<br />

Poleg nakupa letalske vozovnice so<br />

bile <strong>za</strong> ta podvig nujne večmesečne priprave,<br />

od nakupa motoristične opreme<br />

<strong>za</strong> ekstremne vremenske in cestne razmere<br />

pa do nakupa motornega kolesa<br />

v Indiji. Za motor znamke Royal Enfield,<br />

ki je ena redkih dobrih <strong>za</strong>puščin kolonialnih<br />

Angležev, ki si jih dandanes lahko<br />

privoščijo le bogati Indijci in turisti, je<br />

poskrbel Marko Grabnar, sicer policist<br />

specializirane enote <strong>za</strong> nadzor državne<br />

meje, <strong>za</strong>časno <strong>za</strong>poslen na slovenskem<br />

veleposlaništvu v New Delhiju.<br />

V <strong>za</strong>četku septembra sva v New Delhiju<br />

<strong>za</strong>jahala vsak svojega jeklenega konjička,<br />

Marka pa je na <strong>za</strong>dnjem sedežu<br />

spremljalo tudi njegovo dekle Verena.<br />

Pred končnim ciljem, mestom Leh, nas<br />

Z MOTORJEM NA HIMALAJO<br />

Na najvišjem cestnem prelazu na svetu 5600 m visokem Khardung La z Markom Grabnarjem<br />

je čakala okoli 1000 km dolga pot, kar <strong>za</strong><br />

naše razmere ni veliko, <strong>za</strong> cesto, ki velja<br />

<strong>za</strong> eno najnevarnejših na svetu, pa je<br />

to ogromno. Prvih 500 km smo prevozili<br />

večinoma po asfaltnih cestah, ki jih<br />

imenujejo »avtocesta«, a so še daleč od<br />

našega pojmovanja. Hitrost je dosegala<br />

»vrtoglavih« 80 km/h, pri kateri smo se<br />

Poseben izziv se je bilo spopasti z drugačnimi cestami in kulturo vožnje, kot jo sicer srečujem kot policist<br />

motorist.<br />

še lahko uspešno izmikali vsem udeležencem<br />

na cesti: pešcem, traktorjem,<br />

buldožerjem, kameljim vpregam in svetim<br />

kravam. Na poti smo imeli seveda tudi<br />

nekaj tehničnih težav z motorji, ki pa<br />

so jih <strong>za</strong> majhno plačilo odpravljali vešči<br />

indijski mehaniki.<br />

Po treh dneh vožnje smo prispeli do<br />

mesta Manali, kjer smo si odpočili <strong>za</strong>dnjice<br />

pred napornejšim, hribovitim delom<br />

poti. Opazili smo, da so se s kilometri<br />

spreminjale tako navade in obrazne poteze<br />

ljudi kot tudi verovanja, saj smo se že<br />

približali meji s Kitajsko in Nepalom, kjer<br />

prevladuje budistična vera. Naslednjih<br />

500 km je potekalo po Himalaji, peljali<br />

smo čez najvišje cestne prelaze na svetu,<br />

visoke od 4000 do 5300 m nad morsko<br />

gladino. Poleg slabo vzdrževane ceste,<br />

ki so jo občasno prečkali manjši potočki,<br />

nas je pestila tudi višinska bolezen, z vrtoglavico,<br />

slabostjo in hudimi glavoboli,<br />

ki se je pojavila po 3000 m nadmorske<br />

višine. Na srečo smo se nanjo pripravili s<br />

tabletami, o katerih me je podučil Matjaž<br />

Kmet iz Policijskega orkestra.<br />

Na poti smo preizkusili tudi svoje<br />

šotore in prespali v obcestnem prenočišču<br />

na višini 4.600 m. Vsakič sem<br />

se spomnil, da tem goram naš Triglav<br />

ne seže niti do kolen. A smisel poti ni<br />

bil le v osvajanju vrhov, temveč tudi v<br />

pogledu na neverjetno lepo pokrajino<br />

himalajske puščave, kot jo imenujejo<br />

48<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

Sneg na takšni nadmorski višini ni presenečenje. Trajalo je šest dni, da so očistili cesto.<br />

Himalajsko pogorje<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

LIFE AND WORK<br />

domačini, saj so nas <strong>za</strong> vsakim ovinkom<br />

presenečale mogočne peščene doline<br />

in gore, ki jih naseljuje le avtohtono govedo,<br />

jaki, in številna vojaška oporišča,<br />

kjer pa očitno ni prostora <strong>za</strong> bencinske<br />

črpalke. V mestu Leh, na 3500 m nadmorske<br />

višine, smo si vzeli pet dni časa<br />

<strong>za</strong> počitek in nakupe. Mesto je znano<br />

kot izhodišče <strong>za</strong> daljše hribovske pohode.<br />

Ne bi pa bila z Markom prava Slovenca,<br />

željna največjega ali najtežjega<br />

izziva, če se ne bi z motorjema napotila<br />

na najvišji, 5600 m visok, cestni prelaz<br />

na svetu, Khardung La. Prvotni načrt<br />

obiska pokrajine Kašmir se je <strong>za</strong>radi politično<br />

nestabilnih razmer (<strong>za</strong>radi bližnjega<br />

Pakistana) izjalovil, <strong>za</strong>to smo se<br />

vrnili proti izhodišču po isti poti, vendar<br />

pa smo v načrt vpletli obisk še ene<br />

doline.<br />

Če smo imeli na poti na sever srečo s<br />

sončnim vremenom, smo na poti na<strong>za</strong>j<br />

doživeli <strong>za</strong>res slabo vreme. Po prevoženem<br />

večjem delu poti po goratem delu<br />

nas je na višini okoli 4800 m presenetil<br />

snežni metež. Nismo bili edini, ki jih je<br />

presenetil, saj je na cesti ostalo okoli<br />

250 domačinov s tovornjaki in turistov<br />

v terenskih vozilih. Bili pa smo edini<br />

brez strehe nad glavo, <strong>za</strong>to smo si <strong>za</strong><br />

prenočišče »izbrali« tovorni del tovornjaka,<br />

v katerem so sicer prevažali cement.<br />

Za razliko od ostalih »ujetnikov«<br />

na gori smo bili najbolje opremljeni z<br />

nepremočljivimi in toplimi oblačili, saj<br />

so bili nekateri le v natikačih. Po dveh<br />

mrzlih nočeh brez hrane in le tremi litri<br />

vode je <strong>za</strong>padlo okoli 70 cm snega. Prva<br />

pomoč je prišla v obliki paketov hrane,<br />

vrženih z vojaškega helikopterja, ki<br />

so jo pred nami pograbili sestradani<br />

domačini. Dodatna težava so bili tudi<br />

redkejši zrak, izčrpanost, <strong>za</strong>slepljujoča<br />

svetloba in številni snežni plazovi, ki so<br />

pod sabo pokopali nekaj ljudi. A vse to<br />

nas ni moglo ustaviti na petkilometrski<br />

pešpoti do prvega turističnega tabora,<br />

odkoder smo se z vojaškimi vozili preselili<br />

v bližnje vojaško oporišče, kjer so<br />

nas oskrbeli s hrano in prenočiščem.<br />

Trajalo je šest dni, da so vojaški buldožerji<br />

očistili cesto z obeh strani prela<strong>za</strong><br />

in da smo lahko nadaljevali pot proti<br />

New Delhiju. Tam smo si najprej <strong>za</strong>želeli<br />

toplega tuša in obilnega obroka v<br />

restavraciji.<br />

Kljub težkim izkušnjam smo se z veseljem<br />

ozrli na<strong>za</strong>j na Himalajo, ki nam<br />

je postregla z zgodbo, o kateri bomo<br />

lahko pripovedovali vnukom.<br />

Avanturizem je vsak dan v naših glavah,<br />

<strong>za</strong>to se je težko upreti novim idejam<br />

o preživljanju časa na malo drugačen<br />

način. Le uresničiti jih moramo.<br />

Besedilo in foto: Boštjan Colarič<br />

49

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

Številni policisti vsakodnevno rešujejo življenja in s tem<br />

tvegajo svoja. Za opravljanje najbolj hrabrih dejanj pa je<br />

poleg požrtvovalnosti in poguma potrebne še kanček sreče<br />

ali pa je preprosto treba biti ob pravem času na pravem<br />

kraju. Policist PPIU Maribor Beno Drobnič se je lani in v <strong>za</strong>četku<br />

letošnjega leta res izka<strong>za</strong>l in rešil kar nekaj življenj.<br />

50<br />

POŽRTVOVALNOST, POGUM<br />

IN KANČEK SREČE<br />

Policist Beno Drobnič je s požrtvovalnostjo, pogumom in s kančkom sreče rešil<br />

tri življenja.<br />

Maja 2008 je sodeloval pri reševanju ženske, ki je skušala<br />

storiti samomor s skokom v Dravo. Avgusta lani pa je pomagal<br />

preprečiti, da bi druga ženska storila samomor s skokom<br />

pod tovorno vozilo. Zadnji dan lanskega decembra je opravljal<br />

naloge v patrulji z Boštjanom Parom. Preko zvez sta slišala<br />

obvestilo OKC o vlomu, <strong>za</strong>to sta samoiniciativno odšla v bližino<br />

kraja dejanja. Tam sta prijela osebo, ki je ustre<strong>za</strong>la opisu<br />

vlomilca, <strong>za</strong> katerega se je v nadaljnjem postopku izka<strong>za</strong>lo,<br />

da je bil res storilec kaznivega dejanja.<br />

18. januarja letos je Beno Drobnič opravljal naloge v patrulji<br />

s sodelavcem Rafkom Doplerjem. Preko zvez sta slišala<br />

sporočilo OKC o možnosti samomora, <strong>za</strong>to sta se odpeljala na<br />

kraj dogajanja. Tam sta našla vozilo in v njem moškega, ki je<br />

napeljal cev iz izpušnega lonca v notranjost vozila. Policista<br />

sta takoj ukrepala in rešila življenje. Direktor PU Maribor Karol<br />

Turk je 20. januarja sprejel Bena Drobniča in komandirja PPIU<br />

Maribor Tomaža Klanečka. Policista je pohvalil <strong>za</strong> nesebična<br />

dejanja in mu podaril spominski znak PU Maribor.<br />

TVEGALI ŽIVLJENJE<br />

Besedilo in foto: Bartolo Lampret<br />

Policista PPP Celje Franc Jošt in Aleš Fon ter policista PP<br />

Žalec Gregor Knez in Matej Kralj so 15. decembra iz goreče<br />

lope v okolici Prebolda rešili 42-letnega občana, ki je<br />

grozil s samomorom. Občan se je <strong>za</strong>prl v leseno lopo in<br />

<strong>za</strong>netil ogenj, med reševanjem pa je policiste celo napadel<br />

z motorno žago.<br />

Pogumni in požrtvovalni policisti so tvegali svoje življenje in<br />

rešili občana iz goreče lope. Z uporabo prisilnih sredstev so<br />

ga obvladali in pogasili ogenj. Pri tem sta bila dva policista<br />

lažje poškodovana.<br />

SPREJEM ZA POLICISTE<br />

PU KRANJ<br />

Direktor PU Kranj Jože Mencin je 11. decembra sprejel policiste,<br />

ki so 6. decembra v Kranju uspešno raziskali prometno<br />

nesrečo s pobegom. V njej je <strong>za</strong>radi poškodb umrl<br />

18-letni Kranjčan.<br />

Na kraju hude prometne<br />

nesreče so našli zelo malo<br />

uporabnih sledi, na podlagi<br />

katerih bi bilo mogoče izslediti<br />

vozilo in storilca, ki je<br />

pobegnil s kraja prometne<br />

nesreče. Kljub temu je policistom<br />

uspelo pojasniti okoliščine<br />

prometne nesreče.<br />

Po besedah Jožeta Mencina<br />

so policisti pri preiskavi<br />

poka<strong>za</strong>li veliko kriminalističnotehničnega<br />

znanja ter izjemno<br />

pripravljenost, <strong>za</strong>vzetost<br />

in angažiranost. Izsledili<br />

so povzročiteljevo vozilo in<br />

prijeli voznika. Vsem sodelujočim<br />

policistom PPP Kranj,<br />

PP Kranj, kriminalističnim<br />

tehnikom in kriminalistom<br />

sektorja kriminalistične policije,<br />

inšpektorju <strong>za</strong> promet v<br />

sektorju uniformirane policije,<br />

uslužbencem operativnokomunikacijskih<br />

centrov na<br />

PU Kranj in GPU ter delavcu<br />

Centra <strong>za</strong> forenzične preiskave<br />

se je <strong>za</strong>hvalil in jim čestital<br />

z željo, da se takšna raven<br />

profesionalnega odnosa,<br />

strokovnega dela in sodelovanja<br />

ohrani tudi v prihodnje.<br />

Sprejema se je udeležil<br />

tudi namestnik generalnega<br />

direktorja policije Matjaž<br />

Šinkovec, ki je izpostavil<br />

strokovno opravljen ogled<br />

kraja prometne nesreče ter<br />

pohvalil dobro in učinkovito<br />

medsebojno sodelovanje in<br />

usklajevanje vseh služb.<br />

Besedilo in foto: PU Kranj<br />

ŽALSKA POLICISTA IZ VODNJAKA<br />

REŠILA OBČANA<br />

Policiste PU Celje so zvečer 25. januarja 2009 iz Doma<br />

upokojencev Polzela obvestili, da že od jutranjih ur pogrešajo<br />

varovanca. Povedali so tudi, da 67-letni varovanec,<br />

ki hodi le s pomočjo bergel, večkrat odide v graščino<br />

Založe, kjer je nekdaj živel, a se vedno pravočasno vrne<br />

v dom.<br />

Pogrešanega varovanca sta nemudoma <strong>za</strong>čela iskati policista<br />

PP Žalec Matej Kralj in Tomi Puckmeister. Našla sta<br />

ga v bližini graščine, v 11-metrskem vodnjaku, kamor je, kot<br />

sta kasneje ugotovila, padel med <strong>za</strong>jemanjem vode. Sam se iz<br />

vodnjaka ni mogel rešiti, ko sta ga odkrila policista, pa je imel<br />

nad gladino vode v vodnjaku le še del glave.<br />

Ker bi bilo čakanje na gasilce in reševalce <strong>za</strong> podhlajenega<br />

in izčrpanega občana lahko usodno, sta se policista odločila,<br />

da ga sama izvlečeta iz vodnjaka. Na pomoč jima je priskočil<br />

bližnji sosed, ki je prinesel vrv. Kralj je pri vrhu držal vrv,<br />

Puckmeister se je po njej spustil v vodnjak. S skupnimi močmi<br />

sta občana povlekla iz vodnjaka in <strong>za</strong>čela z oživljanjem.<br />

Besedilo: Milena Trbulin<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

PRVO REŠEVANJE S HELIKOPTERJEM PONOČI<br />

Policisti gorske enote in reševalci so s hitrim posredovanjem in s pomočjo helikopterja Letalske policijske enote, tehnično<br />

opremljenega <strong>za</strong> nočno letenje, med Srednjim in Visokim vrhom nad Gozdom - Martuljkom 10. januarja 2009 pravočasno<br />

našli izgubljenega planinca in mu rešili življenje. Opisani primer nočnega iskanja osebe s helikopterjem v gorah<br />

je prvi v Sloveniji.<br />

Potem ko so bili<br />

10. januarja okoli<br />

18. ure policisti PU<br />

Kranj obveščeni, da<br />

se je med Srednjim<br />

in Visokim vrhom<br />

nad Gozdom - Martuljkom<br />

izgubil planinec,<br />

se je v iskalno<br />

akcijo takoj vključil<br />

policist gorske enote<br />

Blaž Svetlin. Ocenil<br />

je, da je <strong>za</strong>radi<br />

neprehodnega terena<br />

in nizkih temperatur<br />

življenje izgubljenega<br />

planinca<br />

resno ogroženo,<br />

<strong>za</strong>to je predlagal<br />

sodelovanje policijskega<br />

helikopterja.<br />

Vodja izmene OKC<br />

PU Kranj je <strong>za</strong>prosil<br />

<strong>za</strong> sodelovanje policijskega<br />

helikopterja<br />

in <strong>za</strong> opazovalca<br />

iz helikopterja poklical<br />

še policijskega<br />

inšpektorja GE Roberta<br />

Kralja.<br />

Posadka z opazovalcem<br />

je s helikopterjem,<br />

opremljenim<br />

<strong>za</strong> nočno<br />

letenje in opazovanje,<br />

planinca hitro<br />

našla. Zaradi bitke s<br />

časom in zelo nizkih<br />

temperatur so dva<br />

reševalca prepeljali<br />

na greben, od koder<br />

so ju mimo skalnih<br />

odstavkov in polic usmerjali do planinca. Reševalca sta z nepoškodovanim,<br />

a podhlajenim planincem sestopila v dolino. Po<br />

zdravnikovih ugotovitvah bi planinec, če ga ne bi našli, <strong>za</strong>radi<br />

podhlajenosti umrl, tako pa je preživel, predvsem <strong>za</strong>radi hitre<br />

in požrtvovalne akcije policistov in gorskih reševalcev.<br />

Za uspešno izvedbo naloge se je direktor PU Kranj Jože<br />

Mencin posadki helikopterja Primožu Škufci, Juretu Olaju<br />

in Romanu Petku, opazovalcu Robertu Kralju in policistu GE<br />

Blažu Svetlinu, <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> požrtvovalno delo in primer dobre<br />

prakse, v kateri je bilo združeno znanje in uporaba razpoložljive<br />

tehnike.<br />

Nočno letenje je zelo <strong>za</strong>htevno, saj se zorni kot gledanja<br />

zmanjša (kot bi gledal skozi ključavnico) in kar dela to letenje<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

še bolj nevarno in<br />

<strong>za</strong>pleteno je, da ni<br />

občutka globine<br />

(ni 3D slike), <strong>za</strong>to<br />

je letenje odvisno<br />

od vidnosti skozi ta<br />

očala in neprestane<br />

kontrole inštrumentov<br />

v helikopterju<br />

(hitrost, višina<br />

nad terenom, moč<br />

motorjev, Tork, horizont).<br />

To v praksi<br />

pomeni, da pilot, ki<br />

upravlja helikopter,<br />

gleda okolico skozi<br />

nočna očala, drugi<br />

pa mimo očal gleda<br />

inštrumente in<br />

letečega pilota seznanja<br />

s parametri.<br />

Opazovanje okolice<br />

v smislu iskanja<br />

oseb in stvari prev<strong>za</strong>me<br />

opazovalec,<br />

ki prav tako opazuje<br />

s to napravo.<br />

Piloti se <strong>za</strong> to<br />

vrsto letenja posebej<br />

usposabljajo na<br />

trenažerjih in v dejanskih<br />

situacijah.<br />

Poleg tega je treba<br />

posebej opremiti<br />

helikopter, saj bi<br />

pogled na normalno<br />

osvetljene inštrumente<br />

tudi <strong>za</strong><br />

pol ure onemogočil<br />

natančno opazovanje,<br />

vse dokler<br />

se oči ne bi zopet<br />

adaptirale na to svetlobo, ki jo oko dobi skozi nočna očala.<br />

Prav tako mora biti <strong>za</strong> uporabo usposobljen opazovalec. Denimo<br />

v Švici, preden so <strong>za</strong>čeli z nočnim letenjem v gorah, so<br />

piloti kolesarili s temi očali po platformi ter hodili po stopnicah.<br />

No, to je malo <strong>za</strong> popestritev, ampak dejansko je to zelo<br />

<strong>za</strong>pleteno in tudi nevarno.<br />

V našem primeru je šlo <strong>za</strong> prvo letenje <strong>za</strong> potrebe iskanja<br />

pogrešane osebe v gorah ponoči, odločitev pa je <strong>za</strong>gotovo rezultat<br />

poznavanja tehnike, pogojev <strong>za</strong> njeno uporabo in tudi<br />

izkušenj iz tujine, kjer se udeležujemo različnih usposabljanj in<br />

simpozijev, eden od njih je bil IKAR.<br />

Besedilo in foto: Robert Kralj<br />

51

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

OBISKALI SMO EUROPOL<br />

Konec novembra lani je v Haagu na Nizozemskem, na sedežu EUROPOLA, potekal seminar urednikov policijskih revij.<br />

Udeležilo se ga je 22 predstavnikov iz 16 držav. Iz Slovenije sem se ga udeležila Monika Golob, koordinatorka revije<br />

Varnost.<br />

Na srečanju smo ustanovili t. i. mednarodno<br />

mrežo urednikov policijskih revij<br />

<strong>za</strong> sodelovanje. To pomeni, da bomo<br />

s pomočjo EUROPOLA v policijskih revijah<br />

objavljali članke tako rekoč po celi<br />

Evropski uniji. Sodelovanje poteka tudi<br />

preko spletnih strani. Revija Varnost je<br />

tako postala članica mednarodne mreže<br />

policijskih revij ELEMENT (Europol Law<br />

Enforcement Editors Networking Tool).<br />

Najbolj <strong>za</strong>nimive in uporabne članke ter<br />

reportaže bomo odslej pošiljali v tujino,<br />

kjer jih bodo objavljali v revijah, članicah<br />

mreže.<br />

Vse <strong>za</strong>poslene v policiji in MNZ ter<br />

upokojence vabimo, da sodelujete pri<br />

ustvarjanju revije Varnost in tudi sami kaj<br />

napišete. Z veseljem bomo objavili tako<br />

novičke z <strong>za</strong>nimivimi fotografijami kot<br />

tudi daljše in izvirne reportaže ali pa strokovne<br />

članke, s katerimi lahko bralcem<br />

predstavite svoje strokovno področje ali<br />

pa svoj način preživljanja prostega časa.<br />

V novi rubriki “Prosti čas” namreč predstavljamo<br />

policistke in policiste z nevsakdanjimi<br />

in <strong>za</strong>nimivimi konjički.<br />

52<br />

Evropski policijski urad (Europol) je<br />

organi<strong>za</strong>cija kazenskega pregona v Evropski<br />

uniji, ustanovljena <strong>za</strong> izboljšanje<br />

učinkovitosti in sodelovanja med pristojnimi<br />

organi držav članic pri preprečevanju<br />

in boju proti hujšim oblikam<br />

mednarodnega kriminala. Na obisku so<br />

nam predstavili več pomembnejših področij<br />

dela Europola, med drugimi oddelek<br />

<strong>za</strong> ponarejanje denarja, prepovedane<br />

droge, enoto <strong>za</strong> računalniški oz. spletni<br />

terorizem in informacijski sistem.<br />

Namen zbirke podatkov v informacijskem<br />

sistemu je podpora državam članicam<br />

Europola, kot tudi tretjim državam,<br />

ki so z organi<strong>za</strong>cijo podpisale sporazum<br />

o sodelovanju, v boju proti vsem oblikam<br />

hujšega mednarodnega kriminala in terorizma.<br />

Organom kazenskega pregona<br />

po vsej Evropi omogoča učinkovito sodelovanje<br />

pri preiskavah in je sposoben<br />

samodejno <strong>za</strong>znati ujemanje med več<br />

preiskavami. Na leto opravijo na stotine<br />

med seboj pove<strong>za</strong>nih preiskav z Europolovim<br />

informacijskim sistemom.<br />

Europol je bil ustanovljen 7. februarja<br />

1992 z Maastrichtsko pogodbo o<br />

Evropski uniji. Začasno je <strong>za</strong>čel delovati<br />

3. januarja 1994, in sicer kot Europolova<br />

služba <strong>za</strong> droge. Postopoma so se njegove<br />

pristojnosti širile na druga pomembna<br />

področja kriminalitete. S 1. januarjem<br />

2002 so se njegova pooblastila razširila<br />

na obravnavanje vseh resnih oblik mednarodnega<br />

kriminala. V celoti je Europol<br />

<strong>za</strong>čel naloge opravljati 1. julija 1999.<br />

Na Europolu delujejo trije slovenski<br />

uradniki <strong>za</strong> zvezo, in sicer Igor Veršnik,<br />

Marjan Farič, Tomislav Hasovič.<br />

Na delovnem mestu smo obiskali<br />

Igorja Veršnika, ki v Haagu živi z družino.<br />

Njegova partnerica je prav tako <strong>za</strong>poslena<br />

v Haagu, v podporni službi.<br />

Igor Veršnik, uradnik <strong>za</strong> zvezo v<br />

EUROPOLU<br />

V Europolu delam od <strong>za</strong>četka leta<br />

2007. Marjan Farič je bil tukaj prvi, lani<br />

pa se je nama v Uradu Slovenije pri Europolu<br />

pridružil še Tomislav Hasovič.<br />

Osnovna naloga uradnika <strong>za</strong> zvezo je,<br />

da skrbi <strong>za</strong> stike z ostalimi državami članicami,<br />

ki imajo prav tako svoje uradnike<br />

<strong>za</strong> zvezo pri Europolu in <strong>za</strong> stike z Europolom.<br />

Mi smo posredniki <strong>za</strong> izmenjavo<br />

informacij med našo državo in ostalimi<br />

članicami Evropske unije in Europola.<br />

Stiki s kolegi so zelo dobri, profesionalni.<br />

Imamo zelo dobre možnosti <strong>za</strong> izmenjavo<br />

policijskih informacij. Ljudje so<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

zelo prijazni, pripravljeni pomagati, radi<br />

se odzovejo, še zlasti takrat, kadar jih<br />

posebej <strong>za</strong>prosimo. Če je <strong>za</strong>deva nujna,<br />

poskrbijo <strong>za</strong> to, da dobimo pravočasno<br />

odgovore iz njihovih držav.<br />

V Europolu je več kot sto uradnikov<br />

<strong>za</strong> zvezo in smo ena največjih enot, poleg<br />

Europolove analitike.<br />

Za tujino sem se odločil <strong>za</strong>to, ker mi<br />

je bila všeč možnost drugačnega dela,<br />

možnost delati v mednarodnem okolju.<br />

Pred tem sem bil kar nekaj let v analitiki<br />

UKP GPU, kjer smo se ukvarjali z drugačnimi<br />

problemi, odnosi z analitično službo<br />

v Sloveniji so morda tudi <strong>za</strong>radi tega<br />

odlični.<br />

Sem sem se priselil s celo družino.<br />

Hčerki hodita v mednarodno šolo, žena<br />

pa se je <strong>za</strong>poslila v finančni službi Europola.<br />

V Slovenijo prihajamo približno štirikrat<br />

na leto.<br />

Kaj mi je bilo najtežje, ne vem. Že<br />

od nekdaj, se spomnim, nisem bil veliko<br />

doma, na Koroškem. Razdalja mi ni problem,<br />

sem navajen, saj sem delal v Ljubljani<br />

in sem bil veliko na cesti. Zdaj smo<br />

1300 kilometrov od doma, kar je res daleč,<br />

ko gremo domov.<br />

Želim si, da bi ostalo to delo, ki ga<br />

opravljamo, na tej stopnji kvalitete. Potem<br />

tudi drugih večjih problemov ne<br />

bo.<br />

Darinka Ošlak, finančna enota Europola<br />

Dve leti sem bila <strong>za</strong>poslena na PU<br />

Ljubljana na oddelku <strong>za</strong> gospodarski kriminal.<br />

To so bili zelo lepi časi. Tam se si<br />

nabrala zelo veliko izkušenj, ki mi tudi v<br />

tej službi pridejo prav. Od 1. marca 2008<br />

sem <strong>za</strong>poslena na Europolu, v finančni<br />

enoti. Delo je zelo <strong>za</strong>nimivo, vsak dan<br />

kaj novega, čeprav bi marsikdo rekel, da<br />

je to delo monotono, a ni.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Odločitev, da grem v tujino, ni bila le<br />

moja, saj je partner kot uradnik <strong>za</strong> zvezo<br />

dobil službo tukaj. Tako sva se odločila,<br />

da se v tujino preseli cela družina. Življenje<br />

v tujini je po mojem mnenju dobra<br />

izkušnja. Spoznaš ljudi iz cele Evrope, s<br />

celega sveta. Brišejo se meje, spoznaš<br />

druge kulture in tako tudi od drugih jemlješ<br />

izkušnje, ki jih poskusiš vnesti v svoje<br />

življenje. Pridobivaš na širini.<br />

Najtežji je bil jezik – preklopiti na angleščino,<br />

delno tudi na nizozemščino,<br />

najlepše je bilo pa spoznavanje drugih<br />

ljudi, njihovih kultur in načina življenja,<br />

ki se razlikuje od našega. Najbolj me je<br />

presenetila narava, ni hribov, sonce posije<br />

redko, dež je pa vsak dan. Domače pogrešam,<br />

<strong>za</strong>to se tudi kar redno vračamo<br />

v Slovenijo, pa tudi nekdanje sodelavce<br />

rada obiščem.<br />

V prihodnje si želim napredovati v tej<br />

službi, pridobiti čim več novih izkušenj,<br />

opraviti kakšen tečaj. Ambicije so osebni<br />

razvoj, živeti kvalitetno življenje v službi<br />

in družini.<br />

Življenje na Nizozemskem je podobno<br />

kot v Sloveniji. Standard je nekoliko<br />

višji, so pa tudi cene višje. Ljudje so bolj<br />

odprti in dovzetni <strong>za</strong> angleški jezik – noben<br />

problem ni, če ne znaš nizozemsko.<br />

Imajo svoje navade, ki jih moraš sprejeti.<br />

Mi smo tukaj gostje, <strong>za</strong>to pač moramo<br />

sprejeti njihov način življenja. So pa domačini<br />

na nek način malo bolj posebni,<br />

se razlikujejo od Slovencev, vendar ni<br />

slabih izkušenj.<br />

Pogovarjali smo se tudi z Marjanom<br />

Faričem, ki je pripovedoval o oranju<br />

ledine.<br />

Kdaj ste <strong>za</strong>čeli delati v Europolu?<br />

Kot slovenski uradnik <strong>za</strong> zvezo sem<br />

bil v Europol napoten junija leta 2002,<br />

po opravljenem postopku izbora, kjer<br />

je strokovna komisija policije preverila<br />

jezikovno znanje ter siceršnje izkušnje,<br />

usposobljenost in primernost kandidatov<br />

<strong>za</strong> opravljanje nalog kontaktnega<br />

oficirja.<br />

Praktična uporaba angleškega jezika,<br />

ki je delovni jezik v Europolu, mi ni delala<br />

težav, saj sem se pred tem usposabljal<br />

v ZDA. Tudi z delom v mednarodnem<br />

okolju ni bilo problemov. Pri tem so mi<br />

pomagale operativne izkušnje, pridobljene<br />

z dolgoletnim delom v policiji ter<br />

šolanje v tujini, ostala potrebna znanja<br />

pa sem pridobil v posebnem programu<br />

usposabljanja pred napotitvijo v Haag.<br />

Kakšni so bili <strong>za</strong>četki?<br />

Vsak <strong>za</strong>četek v tujem okolju terja kar<br />

precej prilagajanja, osebnega angažmaja<br />

in samoiniciativnosti. Marsikaj, kar se<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

je pred odhodom zdelo samoumevno, je<br />

na Nizozemskem bilo povsem drugače,<br />

pa najsi bo to organi<strong>za</strong>cija življenja in bivanja,<br />

pogosto neprijazni postopki uradnih<br />

oblasti in podobno, saj v tistem času<br />

Slovenija še ni bila članica EU.<br />

Zame so bile te <strong>za</strong>deve včasih še posebej<br />

naporne, saj sem bil prvi uradnik<br />

<strong>za</strong> zvezo slovenske policije v tujini in<br />

tudi doma ni bilo izdelanih pravil in postopkov,<br />

ki bi mi olajšali delo in življenje<br />

na Nizozemskem. Ustaljenega delovnega<br />

urnika prav<strong>za</strong>prav ni bilo, pogosto so<br />

okoliščine terjale celodnevno prisotnost.<br />

Težavam navkljub je bilo <strong>za</strong>plete moč<br />

rešiti z medsebojnim razumevanjem,<br />

veliko mero strpnosti in potrpljenja. Pri<br />

tem velja omeniti nesebično pomoč slovenskega<br />

veleposlaništva v Haagu, podporo<br />

kolegov iz sektorja <strong>za</strong> mednarodne<br />

odnose pri službi generalnega direktorja<br />

policije in sektorja <strong>za</strong> mednarodno policijsko<br />

sodelovanje v upravi kriminalistične<br />

policije ter logističnih služb policije,<br />

predvsem pa pomoč sodelavcev iz oddelka<br />

Europol v Ljubljani.<br />

V Europolu sem kot takrat edini slovenski<br />

uradnik <strong>za</strong> zvezo vzpostavil delo<br />

slovenskega kontaktnega urada po vsebinski,<br />

tehnični, postopkovni in organi<strong>za</strong>cijski<br />

plati, tako rekoč iz nič. V podobni<br />

situaciji so bili tudi kolegi v oddelku Europol<br />

v Sloveniji. Glede tega je obstajalo<br />

sicer nekaj teoretičnih modelov, pri seznanjanju<br />

z njimi in pri iskanju najustreznejših<br />

rešitev pa mi je veliko pomagalo<br />

tudi Europolovo osebje v Haagu. Ker sem<br />

bil med prvimi kontaktnimi oficirji novih<br />

držav kandidatk <strong>za</strong> članstvo v EU (takrat<br />

tretjih držav s posebnim sporazumom)<br />

tovrstne prakse še ni bilo in rešitve je bilo<br />

treba iskati sproti, dnevno, in to glede<br />

na potrebe dela na dveh straneh, doma<br />

v Sloveniji in Europolu. Mnogokrat živahna,<br />

a tvorna debata z vodjo slovenske<br />

nacionalne enote Europol, kolegom<br />

Damjanom Potparičem, takratnim vodjo<br />

sektorja <strong>za</strong> mednarodno policijsko sodelovanje<br />

Borisom Reharjem in vodjo sek-<br />

53

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

torja <strong>za</strong> mednarodne odnose Andrejem<br />

Rupnikom je bila pri tem bistvenega pomena.<br />

Velikokrat, zlasti v trenutkih, ko je<br />

bilo treba reagirati nemudoma in sprejemati<br />

takojšnje odločitve, pa sem bil prepuščen<br />

lastnemu premisleku, izkušnjam<br />

in občutkom.<br />

S pridobljenimi izkušnjami in prakso<br />

sem kasneje izdatno pomagal tako tujim<br />

kot domačim kolegom, ki so v Europol<br />

prišli <strong>za</strong> menoj, predvsem Igorju Veršniku<br />

in Tomu Hasoviču, ki sta se mi pridružila<br />

kasneje.<br />

S katerimi uradniki ste najbolje sodelovali?<br />

Najlažje je vzpostaviti pristen stik s<br />

tistimi, s katerimi sem delil vse težave<br />

ali jim s prakso pomagal premagovati<br />

prve ovire njihovih <strong>za</strong>četnih obdobij. Ta<br />

vložek se je izplačal, saj ljudje pripravljenosti<br />

<strong>za</strong> pomoč ne po<strong>za</strong>bijo, kar mi je v<br />

mnogočem olajšalo tudi kasnejše operativno<br />

delo.<br />

Ne glede na to pa je treba upoštevati<br />

vse jezikovne, kulturne, pravno-organi<strong>za</strong>cijske<br />

in postopkovne raznolikosti, ki<br />

jih je moč najti v Europolu. Vsemu temu<br />

je treba poiskati skupni imenovalec, ki<br />

deluje tudi v praksi. Predvsem kulturni<br />

vidik je pomemben, ljudje cenijo, če<br />

pokažeš razumevanje <strong>za</strong> njihove posebnosti.<br />

Če jim nameniš pozdrav ali nekaj<br />

besed v njihovem jeziku, ali če »poznavalsko«<br />

<strong>za</strong>čneš pogovor in se pustiš podučiti<br />

o posebnostih njihove dežele ali<br />

kulinarike, je zmaga skoraj <strong>za</strong>gotovljena.<br />

Na drugi strani je nam običajna kulturna<br />

in vrednostna karakteristika v drugem<br />

okolju lahko nekaj neobičajnega in celo<br />

motečega, <strong>za</strong>to seveda vsi stavimo na<br />

univer<strong>za</strong>lne vrednote, kot so nesebičnost,<br />

pomoč, prijaznost, razumevanje,<br />

toleranco …<br />

Česa se najbolj spomnite, ko pogledate<br />

na<strong>za</strong>j?<br />

Prav gotovo so mi ostali v spominu<br />

trije mejniki moje poklicne poti v Europolu.<br />

Na prvem mestu je <strong>za</strong>četek, o katerem<br />

sem že povedal kar nekaj, drugi mejnik<br />

je sprejem Slovenije v polnopravno<br />

članstvo Europola, tretji pa predsedovanje<br />

Slovenije Svetu EU.<br />

54<br />

Na Europolu smo si med drugim ogledali vrhunski laboratorij <strong>za</strong> odkrivanje prepovedanih drog<br />

Sprejem v polnopravno članstvo<br />

Europola je podobno kot <strong>za</strong>četek naše<br />

prisotnosti v Europolu, terjal znatne priprave<br />

in dodatne delovne napore, poleg<br />

operativnega dela, ki je takrat že potekalo<br />

s polno paro. Kot sem že omenil, je<br />

že <strong>za</strong>četek normalnega poslovanja bil<br />

sam po sebi dokaj <strong>za</strong>hteven projekt in še<br />

nismo dodobra vzpostavili osnovnega<br />

sistema, že je bilo treba gledati v bodočnost,<br />

kakšne tehnične, komunikacijske,<br />

pravne, logistične in ostale spremembe<br />

bo prinesla ratifikacija in posledična veljavnost<br />

Europolove konvencije v Sloveniji<br />

po vstopu naše države v EU.<br />

Spremembe so bile znatne, predvsem<br />

upoštevajoč odgovornost glede<br />

upravljanja Europola. Pri tem mislim<br />

na polnopravno participacijo Slovenije<br />

v Europolovem upravnem odboru in<br />

pododborih, v koordinaciji vodij nacionalnih<br />

enot, glede financiranja in alokacije<br />

sredstev, polnega sodelovanja na<br />

sestankih in v operativnih projektih ter<br />

koordinacijah, neposrednega dostopa<br />

do Europolovih podatkovnih baz ter neposredne<br />

izmenjave informacij z ostalimi<br />

kontaktnimi biroji ter Europolom.<br />

Enako kot prvi projekt, sem tudi tega<br />

na Europolovi strani, kot edini uradnik<br />

v slovenskem uradu <strong>za</strong> zvezo, opravil<br />

sam, vendar v tesni pove<strong>za</strong>vi s slovensko<br />

nacionalno enoto Europola pri SMPS<br />

v Ljubljani, saj so temu sočasno sledile<br />

tudi mnoge spremembe v poslovanju v<br />

Ljubljani.<br />

Tretji mejnik je bilo predsedovanje<br />

Slovenije EU. V tej zvezi sem prevzel delo<br />

v Sekretariatu delovne skupine šefov<br />

policij držav EU ( EPCTF ), ki ga gosti Europol<br />

v Haagu. Med našim predsedovanje<br />

sem Sekretariat EPCTF, sestavljen iz<br />

predstavnikov držav predsedujoče trojke<br />

(minulo, tekoče in prihodnje predsedstvo),<br />

nekaterih držav EU zunaj trojke<br />

ter Europola, tudi vodil. Vsebina dela<br />

v sekretariatu je bolj strateškega značaja,<br />

sekretariat pa vsebinsko in tehnično<br />

pripravlja dokumente <strong>za</strong> seje delovne<br />

skupine ter usklajuje delo in izvaja nekatere<br />

druge naloge in projekte po nalogu<br />

predsedujočega EPCTF. Naj omenim,<br />

da je predsedujoči delovne skupine šefov<br />

policij najvišji predstavnik policijske<br />

organi<strong>za</strong>cije predsedujoče države in tako<br />

je med našim predsedovanjem temu<br />

telesu predsedoval takratni generalni<br />

direktor policije Jože Romšek.<br />

V sekretariatu delovne skupine delam<br />

še danes in s svojimi izkušnjami pomagam<br />

češkemu predsedstvu, kot sem<br />

pomagal tudi francoskemu, predvsem<br />

pa podpiram sodelovanje slovenske delegacije<br />

v EPCTF.<br />

Bi kaj spremenili?<br />

Nisem popolnoma prepričan, da bi se<br />

v danih okoliščinah delo na zgoraj omenjenih<br />

strateških področjih dalo opraviti<br />

kaj dosti drugače. Morda včasih pogrešam<br />

več fleksibilnosti, tako na Europolovi<br />

strani kot tudi doma, a pravila so <strong>za</strong>to, da<br />

jih spoštujemo, četudi so omejevalna.<br />

Prav gotovo pa bi se dalo še kaj postoriti<br />

na operativnem področju, saj<br />

Europol <strong>za</strong>gotavlja dobre možnosti <strong>za</strong><br />

operativno delo, te pa bi bilo v skupno<br />

korist moč izrabiti optimalneje. Pri tem<br />

je treba imeti pred očmi potrebe Slovenije,<br />

potrebe naših operativnih služb, saj<br />

so predvsem operativni uspehi krona<br />

vseh naporov ter končni cilj našega dela.<br />

No, tudi teh je bilo v preteklosti kar<br />

nekaj.<br />

Mislim, da je stalno seznanjanje <strong>za</strong>poslenih<br />

z delom in potenciali Europola, z<br />

možnostmi koriščenja servisa naše nacionalne<br />

enote in slovenskega kontaktnega<br />

urada pri tem vitalnega pomena. Žal pa<br />

<strong>za</strong>radi različnih dejavnikov, na katere nimamo<br />

neposrednega vpliva, predvsem<br />

<strong>za</strong>radi finančnih omejitev ter kadrovske<br />

fluktuacije, to ni vselej možno.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

utrdilo pozicije naše države znotraj Europola.<br />

Kako je danes urejeno to področje?<br />

Europol ima kot pomemben steber<br />

evropske <strong>notranje</strong> varnostne arhitekture<br />

<strong>za</strong>enkrat še status mednarodne organi<strong>za</strong>cije,<br />

financirane z direktnimi prispevki<br />

njegovih članic, s pravnimi spremembami<br />

pa bo kmalu postal polnopravna<br />

agencija EU, financirana iz proračuna<br />

Unije, podobno kot Frontex, CEPOL ali<br />

Eurojust. Z nadomestitvijo sedaj veljavne<br />

Konvencije o Europolu s Sklepom Sveta<br />

ministrov bo Europolu omogočena večja<br />

fleksibilnost. Posledično bodo <strong>za</strong> Europol<br />

veljala tudi kadrovska pravila EU,<br />

v organih upravljanja bo sedaj veljavno<br />

soglasje nadomeščeno z dvetretjinsko<br />

večino, podeljena pa mu bo tudi večja izvršna<br />

moč, kar na drugi strani terja večjo<br />

kontrolno vlogo nacionalnih parlamentov<br />

in Evropskega parlamenta.<br />

Spremembe bodo vplivale tudi na<br />

operativno delo. Težnja je na proaktivnosti<br />

sistema, ki bi nadomestila sedanjo<br />

posredovalno in reaktivno naravnanost.<br />

Europolov mandat bo <strong>za</strong>jemal vse oblike<br />

težjih kaznivih dejanj čezmejne kriminalitete,<br />

ne samo organizirane kriminalitete<br />

in terorizma, vključno s pomočjo<br />

državam članicam pri velikih mednarodnih<br />

prireditvah z javnovarnostnimi<br />

implikacijami. Možna bo kreacija novih<br />

specifičnih podatkovnih baz in učinkovitejša<br />

izraba vseevropskih podatkovnih<br />

sistemov, drugače pa bo urejeno tudi sodelovanje<br />

z nacionalnimi organi pri ustanavljanju<br />

skupnih preiskovalnih skupin.<br />

Vse te spremembe bodo znova <strong>za</strong>htevale<br />

preoblikovanje sistema, <strong>za</strong>to nas<br />

čaka kar nekaj dela tudi v bližnji prihodnosti.<br />

Kako danes sodelujete z drugimi uradniki,<br />

ste »enakopravni«, ima Slovenija<br />

pomembno vlogo v Europolu?<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Neskromno lahko potrdim, da je Slovenija<br />

tehnično dokaj dobro integrirana<br />

v Europolov sistem. Uspešno delujemo v<br />

organih upravljanja. Ko smo doka<strong>za</strong>li, da<br />

smo strokovno enakovreden in kredibilen<br />

sogovornik, so bili odpravljeni vsi <strong>za</strong>držki,<br />

zlasti če temu botruje tudi osebno<br />

poznavanje med kontaktnimi oficirji in<br />

negovanje družabnih stikov med nami<br />

in našimi družinami. Kontaktni oficirji, po<br />

vrhu pa še policisti, nismo nikoli popolnoma<br />

ločeni od službe, tudi v prostem<br />

času ne. Je pa pomembno, koliko in kako<br />

sodeluješ na sestankih, koliko se vključuješ<br />

v debate in podobno. To krepi medsebojno<br />

<strong>za</strong>upanje in s tem tudi ugled<br />

države.<br />

Pridobljeni ugled si je Slovenija utrdila<br />

predvsem med predsedovanjem<br />

EU, ko smo doka<strong>za</strong>li, da se lahko kosamo<br />

tudi z mnogo večjimi državami. Osebni<br />

vložek posameznikov je bil <strong>za</strong>radi omejenosti<br />

virov toliko večji, a ni prihajalo do<br />

drobljenja funkcij, neustrezne koordinacije<br />

in nepotrebnih podvajanj, kar se sicer<br />

pogosto dogaja. Kar se tiče Europola,<br />

je bilo v zvezi z novimi pravnimi podlagami<br />

<strong>za</strong> njegovo delo veliko storjenega<br />

prav v času slovenskega predsedovanja.<br />

Velja pa dodati, da Slovenija v kadrovski<br />

strukturi Europola morda še ni<br />

<strong>za</strong>stopana najbolje. Če je <strong>za</strong>sedenost<br />

kontaktnega urada pri Europolu, ki sicer<br />

spada pod okrilje slovenske policije,<br />

optimalna, tega ni moč trditi <strong>za</strong> Europolove<br />

službe. Veliko je sicer prijav, a je izbor<br />

naših kandidatov minimalen. Manjka<br />

predvsem koordinirani nastop, celostna<br />

strategija našega sistema, ki bi <strong>za</strong>gotovila<br />

primerno <strong>za</strong>stopanost Slovenije tudi<br />

v Europolovih analitičnih, operativnih<br />

in logističnih službah. Uspešno rekrutiranje<br />

slovenskih strokovnjakov na višja<br />

delovna mesta v Europolu bi dodatno<br />

Vaši osebni cilji, načrti <strong>za</strong> naprej?<br />

Skozi opravljanje dokaj različnih in<br />

kompleksnih nalog na različnih delovnih<br />

področjih, predvsem v kriminalistični<br />

službi, ter skozi dolgoletno prisotnost<br />

v Europolu sem si pridobil izredno dragocene<br />

izkušnje, <strong>za</strong> katere verjamem, da<br />

mi bodo koristile tudi pri načrtovanju nadaljnje<br />

kariere.<br />

Vsekakor bi rad delo nadaljeval na področju<br />

mednarodnega policijskega sodelovanja,<br />

ni pa to seveda nujno. Mednarodna<br />

policijska srenja mi ni tuja, saj sem<br />

v tem času spoznal veliko ljudi, vključno<br />

z vsemi šefi policij držav EU, predstavniki<br />

mednarodnih organi<strong>za</strong>cij, kot so Interpol,<br />

Eurojust in seveda Europol, predstavniki<br />

Generalnega sekretariata Sveta, Komisije<br />

EU, ameriškega FBI … Če k temu dodate<br />

še prepotrebni element <strong>za</strong>upanja, ki ga<br />

je z osebnim vložkom in iniciativo treba<br />

graditi ne samo mesece, ampak tudi leta,<br />

potem me v prihodnosti čaka še precej<br />

dela. V tem času mi je uspelo dokončati<br />

tudi magistrski študij iz evropskega prava<br />

in evropskih politik na Univerzi Portsmouth<br />

v Veliki Britaniji, kar je dobra popotnica<br />

<strong>za</strong> prihodnost, saj je znanje še dokaj<br />

sveže, pa tudi študij v tujini je svojevrstna<br />

izkušnja, ki odpira vrata v mednarodnem<br />

okolju.<br />

Na koncu bi rad omenil socialni dejavnik<br />

dela v tujini. Vseh prednosti življenja<br />

doma se brez možnosti primerjave morda<br />

niti dodobra ne <strong>za</strong>vedamo. Ko okusiš<br />

zdomstvo, ko ti je enkrat ta možnost primerjave<br />

dana, je o tem mnogo lažje soditi.<br />

Delo v tujini ni brez žrtev. Daljša odsotnost<br />

od doma namreč kar precej vpliva<br />

na kakovost življenja, pa čeprav Nizozemska<br />

sodi med visoko razvite države.<br />

Pri tem mislim na fizično razdaljo od doma,<br />

dostopnost in kakovost osnovnih<br />

zdravstvenih storitev, <strong>za</strong> katere lahko<br />

mirno trdim, da so doma znatno boljše<br />

(kljub kritikam našega zdravstvenega<br />

sistema), presenetljivo podpovprečno<br />

kakovost servisnih storitev v primerjavi<br />

z njihovo ceno, nadalje omejenost<br />

vzdrževanja tesnejših stikov s svojci in<br />

prijatelji, dopust, ki ni pravi dopust, saj je<br />

treba v zelo kratkem času postoriti vse,<br />

kar ostaja doma nedokončano, ter nena<strong>za</strong>dnje<br />

odsotnost iz matičnega delovnega<br />

okolja ...<br />

Vendar je dinamičnost dela, njegova<br />

vsebina, ter predvsem <strong>za</strong>vest, da opravljaš<br />

nekaj koristnega <strong>za</strong> celo državo, tisto,<br />

kar na koncu odtehta tudi to.<br />

Besedilo in foto: Monika Golob<br />

55

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

KDO SO POLICIJSKI ATAŠEJI IN KAJ DELAJO<br />

Skladno s sklepoma Vlade Republike Slovenije ter Sporazumom<br />

o policijskih atašejih med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve in <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve ima Republika<br />

Slovenija tri policijske atašeje: na Hrvaškem, v Srbiji<br />

in Črni gori.<br />

Policijski atašeji so v državo gostiteljico napoteni <strong>za</strong>radi boljšega<br />

informiranja, kakovostnejšega dela <strong>notranje</strong>organi<strong>za</strong>cijskih<br />

enot policije in ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve ter pridobivanja<br />

pomembnih informacij in podatkov na področjih, <strong>za</strong> katere so<br />

policijski atašeji odgovorni.<br />

Slovenija je šele na <strong>za</strong>četku procesa napotitve policijskih atašejev,<br />

npr. Avstrija jih ima okoli 20, Romunija pa kar okoli 30.<br />

Poleg policijskih atašejev je slovenska policija v tujino napotila<br />

še uradnike <strong>za</strong> zvezo in sekundirane uradnike. Zdaj deluje en<br />

policijski uradnik <strong>za</strong> zvezo pri Interpolu v Lionu, trije uradniki <strong>za</strong><br />

zvezo pri Europolu v Haagu, en sekundant v Agenciji Frontex v<br />

Varšavi ter dva sekundirana uradnika pri Ženevskem centru <strong>za</strong><br />

demokratični nadzor nad oboroženimi silami pri Inštitutu DCA<br />

Ljubljana v Ljubljani (DCAF – democratic control of the armed<br />

forces).<br />

Vloga policijskega atašeja je med drugim tudi <strong>za</strong>stopanje<br />

interesov slovenske policije in predstavljanje ministra ter generalnega<br />

direktorja policije v državi gostiteljici, opravljajo pa še<br />

vrsto drugih nalog. Policijski ataše je <strong>za</strong> svoje delo odgovoren<br />

namestniku generalnega direktorja policije. Uradniki <strong>za</strong> zvezo in<br />

sekundirani uradniki pri izvajanju nalog delujejo v okviru navodil<br />

Interpola, Europola, Frontexa in DCAF-a.<br />

Od januarja 2007 v Republiki Hrvaški naloge policijskega atašeja<br />

opravlja Jože Sironič. Preko ministrstva <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />

poteka postopek <strong>za</strong> širitev nerezidenčne pristojnosti (to pomeni,<br />

da ni v tisti državi, ampak ima tam pristojnosti) še na Bosno in<br />

Hercegovino, Madžarsko in Romunijo.<br />

Od oktobra 2006 je v Republiki Srbiji naloge policijskega atašeja<br />

opravljal Gorazd Plaper, ki ga je 15. julija lani <strong>za</strong>menjal Bojan<br />

Lunežnik.<br />

Sredi novembra pa je v Črni gori delo policijskega atašeja<br />

nastopil še Zvonko Zinrajh. Policijski ataše v Črni gori je skupni<br />

projekt Slovenije in Avstrije, ki ga sofinancira Evropska komisija.<br />

Policijski ataše v Podgorici <strong>za</strong>stopa interese Republike Slovenije,<br />

pa tudi Republike Avstrije, kar je prvi takšen medsebojni projekt.<br />

Usmerja ga Slovenija.<br />

Februarja letos bo v Alžirijo<br />

poslan avstrijski policijski ataše,<br />

ki bo <strong>za</strong>stopal tudi interese<br />

Republike Slovenije.<br />

Na delovnem mestu na Veleposlaništvu<br />

v Beogradu smo<br />

obiskali Bojana Lunežnika (na<br />

fotografiji), ki nam je podrobneje<br />

predstavil svoje delo.<br />

Kaj so glavne naloge policijskega<br />

atašeja?<br />

56<br />

Naloge policijskega atašeja<br />

v državi sprejema so <strong>za</strong>stopanje<br />

interesov ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in policije ter<br />

predstavljanje ministra in generalnega direktorja policije, poleg<br />

tega pa še spremljanje varnostne situacije v državi gostiteljici in<br />

izmenjava izkušenj na delovnem področju notranjih <strong>za</strong>dev, s posebnim<br />

poudarkom na policiji. Policijski atašeji imamo na podlagi<br />

sporazuma med notranjim in zunanjim ministrstvom svoj sedež<br />

na veleposlaništvu, vendar smo pri svojem delu finančno in<br />

administrativno popolnoma samostojni. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje<br />

<strong>za</strong>deve oz. veleposlaništvo nam <strong>za</strong>gotavlja prostore in logistično<br />

podporo.<br />

Podlago <strong>za</strong> delo imamo v Zakonu o policiji in Zakonu o zunanjih<br />

<strong>za</strong>devah. Na podlagi teh dveh aktov so bili izdelani pod<strong>za</strong>konski<br />

predpisi, vendar je praksa poka<strong>za</strong>la potrebo po določenih<br />

spremembah, ki bi olajšale delo in stike. Seveda so pri vseh <strong>za</strong>četkih<br />

kakšne težave, vendar se trudimo svoje delo opravljati čim<br />

bolje.<br />

Kako ste se znašli v Beogradu, kako so vas sprejeli?<br />

Ob prihodu v Beograd sem imel določene težave, ker smo <strong>za</strong>čeli<br />

na novo navezovati stike s predstavniki države gostiteljice,<br />

vendar smo jih hitro in učinkovito vzpostavili. Komuniciramo s<br />

sektorjem <strong>za</strong> mednarodno policijsko sodelovanje in evropske<br />

integracije, ki je v okviru tukajšnjega ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.<br />

To je naša kontaktna točka in preko njih urejamo vse.<br />

V Beogradu ste že bili – kdaj in <strong>za</strong>kaj?<br />

V Beogradu sem bil od leta 1976 do 1979, in sicer na šolanju<br />

na vojaški akademiji. Takrat nas je republiški sekretariat <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve po končani kadetski šoli in opravljenem pripravništvu<br />

napotil na šolanje – v četrto generacijo sva sem prišla dva. Od<br />

takrat do danes se je tukaj ogromno spremenilo. Beograd je postal<br />

dvakrat večji. Danes naj bi tu živelo več kot dva milijona in<br />

pol prebivalcev. To se vidi tudi na okolici. Nekoč sta bila Zemun<br />

in Beograd ločena, danes pa je to že vse eno. Beograd je res velemesto.<br />

Kakšni so tukajšnji ljudje, kako je delati s Srbi?<br />

Ljudje so zelo prijazni in nimam težav glede dela. Tudi v prostem<br />

času vzpostavljamo stike in se družimo. So pa določena<br />

obdobja, ko je delo <strong>za</strong>htevnejše, predvsem <strong>za</strong>radi političnih dogodkov<br />

tukaj, v Evropski uniji in tudi v Sloveniji. Ko je februarja<br />

lani Slovenija priznala neodvisnost Kosova, so imeli na veleposlaništvu<br />

velike težave, in posledično<br />

tudi pri nekaterih ostalih<br />

nadaljnjih političnih dogodkih.<br />

Na svojem delovnem področju<br />

nimam nobenih težav.<br />

Je bil morda vdor v slovensko<br />

veleposlaništvo februarja<br />

lani tudi dodatni vzrok, da<br />

v Srbiji potrebujemo policijskega<br />

atašeja? Morda veste,<br />

kaj konkretno se je takrat<br />

dogajalo v tej stavbi?<br />

Ker takrat še nisem bil tukaj,<br />

teh dogodkov ne morem<br />

komentirati. Po pripovedova-<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

državi predlagajo, da bi jih<br />

uporabili.<br />

Na sprejemih, ki jih imamo<br />

npr. ob raznih praznikih,<br />

shodih, sem spoznal<br />

njihovega ministra <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve Ivico Dačića<br />

in generalnega direktorja<br />

uprave policije Milorada<br />

Veljovića. Sta sproščena, dostopna.<br />

Spraševala sta, kako<br />

se imam, kako poteka delo,<br />

kako sem <strong>za</strong>dovoljen, kako<br />

se počutim tukaj …<br />

Od leve proti desni: Jože Sironič, policijski ataše v Zagrebu, Bojan Lunežnik, policijski<br />

ataše v Beogradu, dr. Miroslav Luci, veleposlanik v Beogradu in Milan Kangler,<br />

koordinator atašejev.<br />

nju je bila situacija zelo težka. Odločitev<br />

vodstva veleposlaništva, da <strong>za</strong>pustijo<br />

sedež ambasade, je bila modra<br />

odločitev, kajti posledice bi lahko bile<br />

še dosti hujše, tako pa je prišlo samo<br />

do materialne škode.<br />

Kako se razumete z osebjem veleposlaništva?<br />

Z osebjem veleposlaništva zelo<br />

dobro sodelujem. Že ob prihodu so mi<br />

zelo pomagali na različnih področjih:<br />

od iskanja stanovanja do vseh ostalih<br />

stvari, ki si jih moraš urediti, ko prideš<br />

na takšno delovno mesto.<br />

Kaj je pri vašem delu najtežje in kaj<br />

najlažje, najlepše?<br />

Najtežje je to, ko moraš neko <strong>za</strong>devo<br />

opraviti, pa je ne moreš takoj, saj je<br />

tukajšnja mentaliteta takšna, da stvari<br />

trajajo kar nekaj časa. Pri nas se lahko<br />

določene stvari opravijo zelo hitro. Kar<br />

se dogovorimo, sicer opravijo, ampak<br />

vse traja dlje časa. To je moteče, saj tudi<br />

vsi ostali v tem procesu čakajo, ti pa<br />

še nimaš odgovora.<br />

Veleposlaništvo v Beogradu<br />

Najlepše pa je delo z ljudmi. Spoznal sem tudi veliko novih<br />

stvari. To je izziv, ko delaš v drugem okolju, kjer se srečujejo mešane<br />

kulture. Tukaj nas je 27 policijskih atašejev, iz Japonske,<br />

Avstralije, iz pretežnega dela evropskih držav, tudi iz Amerike.<br />

Izmenjava izkušenj z njimi, to so v glavnem ljudje, ki že imajo policijsko<br />

kariero, je zelo <strong>za</strong>nimiva. Vidiš tudi, kakšni so interesi posameznih<br />

držav v državi gostiteljici, kaj jih <strong>za</strong>nima, kaj spremljajo,<br />

kako si izmenjujejo podatke.<br />

Vaš mandat traja 4 leta,<br />

kakšne načrte in cilje imate?<br />

Zvonko Zinrajh, policijski ataše v Podgorici<br />

Upam, da bom ta mandat<br />

opravil čim bolje, da<br />

bom zdrav ter da bodo novi policijski<br />

atašeji, ki bodo na to delovno mesto<br />

prišli <strong>za</strong> menoj, prišli v urejeno delovno<br />

okolje, da bodo <strong>za</strong> to imeli ustrezne<br />

predpise, predvsem pa, da jim bo<br />

delo lažje. Mislim, da delo policijskih<br />

atašejev pri nas v policiji še ni tako<br />

prepoznavno, ima pa na področju<br />

dvo- in večstranskih mednarodnih<br />

odnosov izjemno velik pomen.<br />

Pogrešate Slovenijo, kolikokrat se<br />

vračate domov?<br />

Do sedaj sem se domov vračal<br />

enkrat mesečno <strong>za</strong> vikend. Z mano<br />

v Beogradu živi žena, sinova pa sta v<br />

Sloveniji. Seveda pogrešam še vrsto<br />

stvari, ampak takšna je pač narava<br />

dela. Najbolj pogrešam prijatelje, ki<br />

jih ob tej priložnosti tudi pozdravljam.<br />

Besedilo in foto: Monika Golob<br />

Kaj se je vam pri tem zdelo najbolj <strong>za</strong>nimivo?<br />

Najbolj <strong>za</strong>nimivo je to, ko se pogovarjaš s tujimi policijskimi<br />

atašeji (npr. japonskim ali avstralskim), kakšen je njihov interes.<br />

Oni z izmenjavo operativnih izkušenj oz. podatkov nimajo opravka,<br />

ker tudi njihovih prebivalcev tukaj ni veliko. Oni preprosto<br />

spremljajo, kako in kaj delajo policisti ter na podlagi tega dobijo<br />

določene informacije in izkušnje, ki jih ali uporabijo ali pa matični<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Januarja je bil avstrijski policijski ataše Gerhard Stricker na usposabljanju v Sloveniji,<br />

kjer se je seznanil z organi<strong>za</strong>cijo slovenske policije in nave<strong>za</strong>l stike s slovenskimi<br />

kolegi. Predstavnik kriminalistične policije Robert Furman mu je med<br />

drugim predstavili dejavnosti policije v boju proti organiziranemu kriminalu ter<br />

naloge in obveznosti s področja mednarodnega policijskega sodelovanja.<br />

57

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

Za razpis <strong>za</strong> delo v Agenciji <strong>za</strong> vodenje operativnega sodelovanja<br />

na zunanjih mejah držav članic EU (v nadaljevanju agencija<br />

ali Frontex) sem izvedel preko policijskega intraneta. Kljub<br />

temu, da sem <strong>za</strong> seboj že imel izkušnjo z delom v mednarodni<br />

organi<strong>za</strong>ciji, ko sem bil član mednarodne misije v Jordaniji, me<br />

je po prijavi in na poti do želene službe čakalo kar nekaj ovir.<br />

DELO V AGENCIJI FRONTEX<br />

Prvi del testiranja sem opravljal iz znanja angleškega jezika in<br />

poznavanja informacijskih sistemov policije ter preverjanja znanja<br />

o delovanju in institucijah EU. Drugi del preizkusa moje primernosti<br />

<strong>za</strong> delo v agenciji je potekal na sedežu Frontexa v Varšavi, na<br />

razgovoru z vodjem oddelka, kjer naj bi pozneje delal. Predhodno<br />

sem se na testiranja, ki so bila precej <strong>za</strong>htevna, temeljito pripravil<br />

in se posvetil predvsem delovanju agencije. O Frontexu namreč ni<br />

bilo veliko razpoložljivih podatkov, saj je agencija <strong>za</strong>čela delovati<br />

šele oktobra 2005, jaz pa sem se ji pridružil leto kasneje, decembra<br />

2006.<br />

Ker je bilo o operativnih nalogah in dejavnostih agencije že dosti<br />

napisano, se bom tokrat osredotočil na delovanje oddelka <strong>za</strong> raziskave<br />

in tehnološki razvoj (Reserach and Development Unit), kjer<br />

sem bil <strong>za</strong>poslen <strong>za</strong>dnje dve leti kot sekundirani nacionalni ekspert.<br />

Glavna naloga oddelka je spremljanje razvoja znanstvenih raziskav<br />

na področju nadzora in varnosti meja Evropske unije, ki se<br />

nanašajo na tehnologije, opremo, orodja in metode <strong>za</strong> varovanje<br />

kopenskih in morskih meja in posredovanje teh informacij Evropski<br />

komisiji in članicam Unije.<br />

Moje delo je bilo zelo raznoliko in precej drugačno od nalog, ki<br />

sem jih prej opravljal v specialni enoti. Vodil sem projekte, pove<strong>za</strong>ne s<br />

tehnologijami, ki se uporabljajo na zunanjih kopenskih mejah, mreženja<br />

(networking) med različnimi subjekti na tehnološko raziskovalnem<br />

področju in tehnologijami/sistemi <strong>za</strong> preverjanje vstopa potnikov v<br />

EU in izstopa iz nje (biometrija, potne listine, vizumi ...).<br />

Med drugim sem vodil projekte uporabnosti brezpilotnih letal<br />

(UAV – unmanned aerial vehiclecls), sateliske tehnologije in drugih<br />

Damjan Žgajner, sicer <strong>za</strong>poslen v SE, je delo na Frontexu opravljal dve leti.<br />

zračnih plovil pri varovanju zemeljskih mej. Prav tako sem sodeloval<br />

na mnogih konferencah in delavnicah po vsej Evropi, sam pa sem<br />

organiziral več mednarodnih <strong>za</strong>sedanj in konferenc v zvezi s prej<br />

omenjenimi deli in nalogami.<br />

Delo sem opravljal dve leti v pisani druščini petih moških in dveh<br />

žensk iz Nizozemske, Grčije, Bolgarije, Litve, Švedske, Poljske. Slovenije<br />

nisem imel niti priložnosti pogrešati, saj je slovenska skupnost<br />

v Varšavi, <strong>za</strong>hvaljujoč našemu veleposlaništvu, zelo dejavna.<br />

Skratka, če imate podobne želje, vam delo v agenciji ali drugih<br />

organih EU zelo priporočam. Kljub temu, da sem to delo opravljal<br />

razmeroma kratek čas, sem pridobil veliko izkušenj s področja projektnega<br />

menedžmenta in mednarodnega sodelovanja, prav tako<br />

pa sem veliko pridobil na znanju angleščine. Sicer pa sem v tem času<br />

spoznal precej novih prijateljev tako v agenciji kot tudi zunaj nje,<br />

med njimi številne Slovence, ki si služijo kruh na Poljskem.<br />

Besedilo in foto: Damjan Žgajner<br />

MARJAN FERK, VITEZ AKADEMSKIH PALM<br />

Francoska veleposlanica v Sloveniji Chantal de Bourmont je 10. decembra v francoski rezidenci z redom vite<strong>za</strong> akademskih<br />

palm v imenu francoskega ministra <strong>za</strong> kulturo odlikovala Marjana Ferka, upokojenega delavca policije.<br />

Odlikovanje akademske<br />

palme je ustanovil Napoleon<br />

I. leta 1808 <strong>za</strong> člane njihove<br />

univerze. Sestavljajo ga viteški,<br />

častniški in komandirski<br />

čin. Od leta 1955 je bil določen<br />

nov red, po katerem<br />

se lahko odlikovanje podeli<br />

tudi tujcem, ki so <strong>za</strong>služni <strong>za</strong><br />

širjenje francoske kulture v<br />

svetu.<br />

V slovesnem nagovoru<br />

je veleposlanica povzela bogato<br />

strokovno sodelovanje<br />

obeh policij. Na področju<br />

izobraževanja in usposabljanja<br />

ga je z velikim pri<strong>za</strong>devanjem<br />

vzpostavljal s svojimi<br />

58<br />

Marjan Ferk je prejel odlikovanje vitez akademskih palm <strong>za</strong> širjenje francoske<br />

kulture v Sloveniji.<br />

sodelavci Marjan Ferk kot<br />

ravnatelj Šole <strong>za</strong> policiste in<br />

pozneje kot direktor Policijske<br />

akademije.<br />

Že leta 1998 je bil z delegacijo<br />

slovenske policije na<br />

prvem obisku v Parizu in Draveilu,<br />

kjer so se v Šoli <strong>za</strong> varuhe<br />

miru dogovorili <strong>za</strong> redne<br />

študijsko-strokovne izmenjave<br />

v osnovnem policijskem<br />

izobraževanju. Sodelovanje<br />

je bilo leta 2004 razširjeno<br />

tudi na šolo <strong>za</strong> usposabljanje<br />

policistov v Sansieru.<br />

Leta 2001 je Policijska<br />

akademija vzpostavila prve<br />

stike z Višjo šolo <strong>za</strong> oficirje<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

v Cannes Escluse in že leta<br />

2004 je bil podpisan sporazum,<br />

ki opredeljuje možnosti<br />

in vsebine izmenjav<br />

študentov in predavateljev<br />

obeh višjih šol.<br />

Z imenovanjem in postavitvijo<br />

policijskega atašeja<br />

na Veleposlaništvu Republike<br />

Francije v Ljubljani so bila<br />

organizirana tritedenska jezikovno-strokovna<br />

izpopolnjevanja<br />

policistov v Clermond<br />

Ferrandu, ki se jih od<br />

leta 2004 redno udeležujejo<br />

policisti iz operativnih služb<br />

slovenske policije.<br />

Posebej uspešna je bila<br />

vzpostavitev poučevanja<br />

francoščine v Policijski akademiji<br />

po pogodbi s Francoskim<br />

inštitutom Charles<br />

Nodier v Ljubljani. Od leta<br />

2003 dalje je bilo v načrtno<br />

jezikovno usposabljanje<br />

vključenih 206 policistov, ki<br />

pri svojem delu potrebujejo<br />

znanje francoskega jezika.<br />

Marjan Ferk se je veleposlanici<br />

<strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> prejeto odlikovanje,<br />

pri čemer je povedal:<br />

»S krepitvijo mednarodnega<br />

strokovnega sodelovanja z<br />

Republiko Francijo smo vsi<br />

veliko pridobili. Strokovna<br />

znanja in izkušnje smo oboji<br />

vpletli v programe izobraževanj<br />

in usposabljanj, policisti<br />

iz operative v svoje delo. Zavedali<br />

smo se tega, da znanje<br />

jezika odpira pot, odpravlja<br />

meje in omogoča globlje kulturno<br />

in zgodovinsko spoznavanje<br />

obeh narodov. To pa je<br />

pomembno tudi <strong>za</strong> vsakega<br />

posameznika. Sodelovanje<br />

prav<strong>za</strong>prav ustvarjajo ljudje,<br />

in ne institucije same po sebi.<br />

Vesel sem, da se še vedno<br />

krepi in nadaljuje delo, ki je<br />

bilo vzpostavljeno.«<br />

Ob <strong>za</strong>ključku je še dejal,<br />

da je prejeto odlikovanje<br />

nedvomno sad skupnih pri<strong>za</strong>devanj<br />

in podpore njegovih<br />

nekdanjih sodelavcev iz<br />

generalne policijske uprave,<br />

sektorja <strong>za</strong> mednarodno<br />

sodelovanje, uslužbencev<br />

iz Francoske ambasade in<br />

Francoskega inštituta Charles<br />

Nodier ter Policijske<br />

akademije, <strong>za</strong>to odlikovanje<br />

iskreno deli z njimi.<br />

Besedilo: Cvetka Lumbar<br />

Foto: Damjan Žagar<br />

ITALIJANSKI KVESTOR NA OBISKU V KOPRU<br />

Novembra lani je bil na prvem obisku<br />

na PU Koper dr. Francesco Zonno, novi<br />

kvestor v Trstu (tretji z desne), skupaj z<br />

uradnikom <strong>za</strong> zvezo italijanske policije<br />

v Sloveniji Giannijem Baldijem. Sprejel<br />

ju je direktor PU Koper Božidar Štemberger<br />

z najožjimi sodelavci.<br />

Novi kvestor, ki svoje delo opravlja od<br />

lanskega poletja, je povedal, da želi s svojim<br />

obiskom zgraditi pristnejše odnose s<br />

sosednjimi policijskimi upravami. Do sedaj<br />

je s slovensko policijo že sodeloval, ko je<br />

delal še na področju <strong>za</strong>tiranja kriminalitete,<br />

na zdajšnjem položaju pa si želi vzpostaviti<br />

še globje in tesnejše sodelovanje<br />

in dobrim odnosom dodati tudi osebno<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

noto. »Kriminal ne pozna meja, <strong>za</strong>kaj bi jih<br />

poznali mi,« je dejal dr. Zonno.<br />

Direktor PU Koper Božidar Štemberger<br />

se je <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> obisk in poudaril, da imamo<br />

z italijanskimi kolegi že tradicionalno<br />

dobre odnose. Prej so bili ti stiki izrazitejši<br />

ob meji, z ukinitvijo meje pa je opaziti, da<br />

je nastal nekakšen prazen prostor, ki bi ga<br />

morali <strong>za</strong>polniti z drugimi oblikami sodelovanja.<br />

Prav <strong>za</strong>to bo v kratkem tudi srečanje<br />

operativno-komunikacijskih centrov<br />

obeh držav. Direktor je še povedal, da se<br />

<strong>za</strong>vzema predvsem <strong>za</strong> dobro sodelovanje<br />

operativnih služb v konkretnih primerih.<br />

Iztok Perenič, vodja SKP PU Koper, je<br />

predstavil svoje delovno področje, pri tem<br />

pa poudaril potrebo po usklajenem delovanju,<br />

ki bi otežilo delovanje kriminalnim<br />

združbam na širšem območju policijske<br />

uprave. Valter Ule, vodja SUP, je pohvalil<br />

sodelovanje, predvsem na področju državne<br />

meje in dela s tujci. V <strong>za</strong>dnjem času<br />

dobro sodelujejo tudi na področju prometne<br />

varnosti.<br />

Dr. Zonno je ob koncu svojega obiska<br />

obljubil, da bo poskrbel <strong>za</strong> to, da bo v<br />

vsakem oddelku vsaj ena oseba, ki bo olajšala<br />

sporazumevanje <strong>za</strong>radi morebitnega<br />

nepoznavanja jezika. Vsi skupaj pa so se<br />

strinjali, da lahko vsak od nas prispeva svoj<br />

delež k izboljšanju medsebojnih odnosov.<br />

Besedilo in foto: Anita Leskovec<br />

59

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

FRANCOSKA VELEPOSLANICA<br />

OBISKALA CELJE<br />

SPREJEM ŠVICARSKEGA<br />

POLICIJSKEGA ATAŠEJA<br />

Policijsko upravo Celje je 26. novembra obiskala delegacija<br />

francoskega veleposlaništva v Sloveniji. Francosko<br />

veleposlanico Chantal de Bourmont je na obisku spremljal<br />

ataše Fabien Barthez.<br />

Delegacijo so sprejeli direktor<br />

PU Celje Janko Goršek,<br />

vodja sektorja uniformirane<br />

policije Robert Videc in vodja<br />

SKP Jože Senica. Francoskim<br />

gostom so predstavili<br />

letošnje dejavnosti policijske<br />

uprave in njihove rezultate.<br />

Sicer pa je obisk potekal v<br />

prijetnem, sproščenem razpoloženju,<br />

ki smo ga ujeli<br />

tudi s fotoaparatom.<br />

Besedilo in foto: Milena Trbulin<br />

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž<br />

Šinkovec je 21. januarja sprejel dosedanjega švicarskega<br />

policijskega atašeja v Rimu, Hansa Petra Marthalerja, in<br />

njegovega naslednika Marca Marinzolija.<br />

Slovenska policija ima s Švico dobro urejeno mednarodno<br />

podlago <strong>za</strong> sodelovanje, ki pa se je še izboljšalo z imenovanjem<br />

policijskega atašeja, ki je pristojen tudi <strong>za</strong> Slovenijo.<br />

Z njim dobro sodeluje tako v operativnih <strong>za</strong>devah kot tudi<br />

na drugih ravneh. Policijski ataše Hans-Peter Marthaler konec<br />

februarja letos <strong>za</strong>ključuje svoj mandat v Rimu, nasledil pa ga<br />

bo Marco Marinzoli.<br />

Besedilo in foto: Monika Golob<br />

USPOSABLJANJE SPECIALIZIRANIH ENOT POLICIJE<br />

EUPFT 2008<br />

Policisti in starešine posebne<br />

policijske enote (PPE) in specialne<br />

enote (SE) GPU so se<br />

med 10. in 20. novembrom<br />

udeležili usposabljanja specializiranih<br />

policijskih enot<br />

Evropske unije pod imenom<br />

European Union Police Forces<br />

Training 2008 (EUPFT 2008).<br />

Usposabljanje je potekalo v<br />

nacionalnem centru <strong>za</strong> taktično<br />

usposabljanje francoske<br />

žandarmerije (CNEFG) v Saint<br />

Astieru v Franciji. Udeleženci<br />

so se odzvali vabilu Generalne<br />

direkcije nacionalne žandarmerije<br />

Republike Francije,<br />

usposabljanje se financira v<br />

sklopu projekta AGIS Evropske<br />

komisije.<br />

60<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

Center francoske<br />

žandarmerije <strong>za</strong> usposabljanje<br />

General<br />

Dupuy ima tri večje<br />

poligone <strong>za</strong> izvajanje<br />

taktičnih vaj in usposabljanj<br />

policistov.<br />

Poligoni so zgrajeni<br />

posebej <strong>za</strong> usposabljanja<br />

in omogočajo<br />

realno predstavo o<br />

delovanju policijskih<br />

enot na ulicah in trgih<br />

mest. Ulice in trgi ter<br />

posamezne stavbe so<br />

tudi poimenovane,<br />

oštevilčene in dajejo<br />

videz pravih ulic. Na<br />

posameznih poligonih<br />

in drugih objektih<br />

se je mogoče uriti v<br />

premagovanju različnih<br />

ovir, delu v temnih<br />

sobah, ceveh, stolpih<br />

<strong>za</strong> ple<strong>za</strong>nje in spuščanje,<br />

ple<strong>za</strong>lnih stenah,<br />

uporabi vrvnih tehnik,<br />

strelišč ipd.<br />

Štiri starešine PPE<br />

so naloge izvajali v<br />

operativnem štabu<br />

pod neposrednim<br />

vodstvom vodje misije,<br />

in sicer v operativnem<br />

centru (Operational<br />

center), v<br />

skupini <strong>za</strong> zbiranje<br />

in posredovanje podatkov<br />

(Intell cell), v<br />

skupini <strong>za</strong> načrtovanje<br />

(Planing cell) in<br />

v skupini <strong>za</strong> nadzor<br />

in ocenjevanje celotnega<br />

usposabljanja<br />

EUPFT (Assessment<br />

team).<br />

Petindvajset policistov<br />

in starešin PPE<br />

PU Maribor ter pet<br />

policistov SE GPU je<br />

naloge izvajalo v formirani<br />

policijski enoti<br />

(FPU 2), ki jo je vodil<br />

komandir oddelka<br />

PPE PU Maribor.<br />

Enoto FPU 2 so poleg<br />

našega oddelka<br />

sestavljali še trije oddelki<br />

posebnih enot<br />

iz Poljske, Madžarske<br />

in Romunije. Skupno<br />

je poleg slovenske<br />

enote na usposabljanju<br />

sodelovalo še<br />

osem enot iz različnih<br />

evropskih držav.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Slovenski policisti pri usposabljanju<br />

Delo s tujimi enotami ni povzročalo težav.<br />

Na poligonu<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

Usposabljanje in<br />

urjenje je potekalo<br />

vsak dan od 7.30 do<br />

11.30 ure ter od 13.30<br />

do 17.30 ure. Vsak<br />

drugi dan so policisti<br />

izvajali taktične vaje<br />

z različnimi stvarnimi<br />

predpostavkami<br />

delovanja policije na<br />

izmišljenem kriznem<br />

območju države Periland.<br />

Taktične vaje so<br />

potekale tudi ponoči,<br />

tako da so policisti izvajali<br />

naloge tudi po<br />

14 ur na dan.<br />

Enote evropskih<br />

držav, ki so sodelovale<br />

na usposabljanju,<br />

so izvajale naloge tako,<br />

kot jih izvajajo v<br />

svoji državi, torej na<br />

podlagi lastnih pooblastil,<br />

taktike in metod<br />

dela. Pri tem so<br />

bile ugotovljene razlike<br />

med posameznimi<br />

državami. Policisti so<br />

prika<strong>za</strong>li različne pristope<br />

<strong>za</strong> opravljanje<br />

nalog kot tudi različne<br />

strokovne in organi<strong>za</strong>cijske<br />

pristope,<br />

kar pa ni predstavljalo<br />

večjih ovir pri skupnih<br />

nalogah.<br />

Ugotovili smo, da<br />

so slovenski policisti<br />

v primerjavi s kolegi<br />

iz držav udeleženk<br />

usposabljanja <strong>za</strong>dovoljivo<br />

opremljeni in<br />

uporabljajo podobna<br />

<strong>za</strong>ščitna sredstva,<br />

orožje, plinska sredstva,<br />

zveze in vozila.<br />

Pri tem je treba opozoriti<br />

na dejstvo, da<br />

so na usposabljanju<br />

sodelovale tudi profesionalne<br />

enote <strong>za</strong><br />

vzdrževanje in vzpostavljanje<br />

javnega<br />

reda. Slovenska PPE<br />

je bila edina enota, ki<br />

deluje na sklic, vendar<br />

kljub temu po znanju<br />

in usposobljenosti ni<br />

v ničemer <strong>za</strong>ostajala<br />

<strong>za</strong> profesionalnimi<br />

enotami ostalih evropskih<br />

držav.<br />

Besedilo in foto:<br />

Rado Abutovič<br />

61

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE<br />

VArNOST<br />

ELVIS PODLOGAR – VRHUNSKI TRIATLONEC IN JUJITSAR<br />

Po končani osnovni šoli sem se leta 1994 <strong>za</strong>čel šolati v Srednji policijski šoli v Tacnu in se resneje ukvarjati s športom.<br />

Že od <strong>za</strong>četka sem obiskoval treninge borilne veščine jujitsu, kjer sem kasneje tudi tekmoval in dosegal najvišja mesta<br />

v mladinskih kategorijah. Od leta 1995 do 1997 sem bil mladinski državni prvak v jujitsu borbah do 62 kilogramov, leta<br />

1997 pa sem postal tudi članski državni prvak v prikazu jujitsu tehnik duo sistema.<br />

Članice in člani ŠD Tribor<br />

Po končani srednji šoli sem se <strong>za</strong>poslil v kriminalistični službi,<br />

kjer sem ostal do leta 2002, ko sem nastopil delo inštruktorja<br />

praktičnega postopka s samoobrambo na PU Ljubljana, kjer<br />

sem tudi zdaj <strong>za</strong>poslen. Vmes sem diplomiral na Visoki upravni<br />

šoli, postal mojster jujitsa 2. DAN, ter si ustvaril družino v Kočevju.<br />

Leta 2002 se nama je z ženo Nikolino, profesorico angleškega<br />

jezika, rodil sin Nejc in leta 2006 hčerka Neli, s katerima<br />

poskušava preživeti svoj prosti čas.<br />

Lani sem se s prijateljem Sergejem Bižalom iz Srednje policijske<br />

šole zopet resneje posvetil jujitsu, konkretno duo sistemu.<br />

Marca 2008 sva postala državna prvaka in <strong>za</strong>čela nastopati<br />

tudi na drugih mednarodnih tekmah v jujitsu. Kot člana<br />

slovenske reprezentance pod vodstvom trenerja in selektorja<br />

učitelja samoobrambe iz PA Gorazda Toplaka sva se uvrstila<br />

tudi na svetovno prvenstvo v jujitsu, ki je potekalo od 28. do<br />

30. novembra na Švedskem. S solidno predstavo sva <strong>za</strong>sedla 9.<br />

mesto, kar nam je dodatna spodbuda <strong>za</strong> tekme na najvišjem<br />

nivoju jujitsa. Letos se bomo udeležili evropskega prvenstva,<br />

ki bo v Črni gori.<br />

Poleg policijskega dela<br />

in športa je velik del mojega<br />

prostega časa namenjen<br />

tudi vodenju lastnega<br />

športnega društva TRI-<br />

BOR (TRI-triatlon in BORborilne<br />

veščine). Kot ime<br />

pove, združuje triatlon in<br />

jujitsu, poudarek pa je na<br />

delu z mladimi. Mlade triatlonce<br />

sem <strong>za</strong>čel trenirati<br />

leta 2004 v triatlonskem<br />

klubu, leta 2007 pa sem se<br />

odločil <strong>za</strong> ustanovitev lastnega<br />

kluba, kjer sem lahko<br />

združil oba športa, ki ga<br />

skušam približati mladim.<br />

Po uspešnem triatlonu<br />

V dveh letih delovanja ŠD TRIBOR imam preko 200 članov.<br />

Jujitsu trenira skoraj 100 mladih v 7 skupinah, ki se že udeležujejo<br />

domačih in tujih tekmovanj ter dosegajo dobre rezultate.<br />

Jujitsu je namenjen tudi starejšim članom, ki tekmujejo in obenem<br />

sooblikujejo treninge. Mladi in stari triatlonci pa že 4 leta<br />

nastopajo na različnih triatlonih in drugih tekmah, pove<strong>za</strong>nih<br />

s kolesarjenjem in tekom.<br />

Po vsem povedanem lahko <strong>za</strong>ključim, da sem človek, ki je<br />

pove<strong>za</strong>n s športom tako službeno kot v prostem času, veliko<br />

pa mi pomeni tudi družina.<br />

Jujitsu - duo sistem<br />

Po srednji šoli sem tekmoval v jujitsu in dosegal najvišja<br />

mesta na policijskih tekmovanjih, vendar je kmalu jujitsu <strong>za</strong>menjal<br />

moj novi šport, tj. triatlon. Gre <strong>za</strong> šport, ki te prev<strong>za</strong>me<br />

in postane način življenja. V triatlonu sem tekmoval v vseh<br />

možnih razdaljah ter leta 2006 postavil piko na i s premagano<br />

razdaljo v IRONMANU (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in<br />

42 km teka) in leta 2008, ko sem v Murski Soboti postal policijski<br />

državni prvak v triatlonu. Do letos sem poleg triatlonov in<br />

jujitsu tekem nastopal tudi na kolesarskih, tekaških maratonih<br />

ter ostalih mnogobojih. Tako sem na leto nastopil na več kot<br />

30 tekmovanjih ter tedensko treniral po 14 ur.<br />

Z Nejcem in Neli<br />

62<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS<br />

MARTINA KUDER - VELDIN, SPRETNA KLEKLJARICA<br />

Čipke so moja ljubezen, zelo<br />

rada klekljam, vendar naj<br />

se najprej predstavim.<br />

Rojena sem leta 1961 v Trbovljah.<br />

S starši in sestro sem<br />

živela v Zagorju, kjer sem obiskovala<br />

osnovno in srednjo<br />

šolo. Že kot deklica sem razlagala,<br />

kaj bom, ko bom velika:<br />

miličnica.<br />

Ko se mi je leta 1979 uresničila<br />

želja, sem bila najprej<br />

razporejena na PU Kranj. Na<br />

prelepem Gorenjskem sem<br />

spoznala tudi moža in si z<br />

njim ustvarila družino. Leta<br />

1988 smo se preselili z Jesenic<br />

v Ljubljano, kjer sem<br />

delala na PO Polje, nato pa v<br />

<strong>za</strong>ščitni enoti milice, oddelku<br />

<strong>za</strong> varovanje na vladi. Ob delu<br />

sem se izobraževala, kar je<br />

bilo ob dveh hčerkah in delu<br />

po razporedu težko, vendar<br />

sem z moževo pomočjo zmogla.<br />

Nekaj časa sem delala na<br />

upravi policije kot inšpektorica<br />

<strong>za</strong> tujce, nato pa me je<br />

v turnusno delo zvabil OKC<br />

GPU, kjer sem še sedaj, že več<br />

kot 10 let.<br />

Da mi med službami ni<br />

bilo nikoli dolgčas, je poskrbela<br />

družina ali pa kar sama.<br />

Vedno sem rada hodila v hribe,<br />

tekla, tudi na Veteransko<br />

plavalno tekmovanje na Ibizo<br />

sem hotela, vendar se je moj<br />

soplavalec Miki Muster tik<br />

pred tekmovanjem poškodoval,<br />

tako da sem misel na<br />

tekme morala opustiti. Ko sta<br />

tudi hčerki nehali plavati, smo<br />

prodali stanovanje v mestu in<br />

se preseliti na deželo.<br />

Zdaj že četrto leto stanujemo<br />

na Savi, v vasici blizu<br />

Martina pri kleklanju<br />

V družbi moža in hišnih ljubljenčkov<br />

Litije in mi ni nikoli dolgčas.<br />

Za to poskrbijo tri muce, zlati<br />

prinašalec Nil in seveda prah,<br />

uma<strong>za</strong>na posoda, vrt, sadovnjak,<br />

čebelnjak … V življenje<br />

na vasi se ni težko vključiti,<br />

človek mora biti samo malo<br />

komunikativen in pripravljen<br />

pomagati. Rezultat: sem<br />

predsednica Odbora krajevne<br />

organi<strong>za</strong>cije Rdečega križa<br />

Sava. Glede na situacijo si lahko<br />

mislite, da dela ne manjka.<br />

Rada se ukvarjam tudi z<br />

zelišči – mož me <strong>za</strong>radi tega<br />

včasih pokliče kar Pehta, hiša<br />

in okolica pa sta vedno polni<br />

rož. Rada imam lepe stvari,<br />

velika želja iz mladosti, da se<br />

naučim prepletati niti v prekrasne<br />

vzorce, torej klekljati,<br />

se mi je pred dobrima dvema<br />

letoma tudi uresničila.<br />

Klekljanja sem se učila v<br />

Žireh, kamor sem hodila enkrat<br />

tedensko k Ivi Sobočan,<br />

ki je že nekaj let najboljša<br />

klekljarica v državi. Na tečaje<br />

in delavnice redno hodim, saj<br />

se tam vsakokrat naučim in<br />

izvem kaj novega. Klekljam<br />

večinoma zvečer, ko je čas, da<br />

se sprostim od celodnevnega<br />

vrveža. Sem članica Klekljarskega<br />

društva Cvetke Žiri. Oktobra<br />

2008 sem na Savi organizirala<br />

razstavo čipk, kjer sem<br />

imela razstavljenih kar precej<br />

svojih čipk. Uživam v delu, saj<br />

je lepota čipke enkratna, neponovljiva<br />

in pravi poka<strong>za</strong>telj<br />

natančnosti in vztrajnosti.<br />

Uživam v delu, ki je precizno<br />

in prava preizkušnja<br />

potrpežljivosti. Dokler mi bo<br />

vid dopuščal, bom tkala niti v<br />

prelepe vzorce!<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

63

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE<br />

VArNOST<br />

ALOJZ SLADIČ – GLASBA, POTAPLJANJE, KULINARIKA IN ŠE KAJ<br />

Sem Alojz Sladič, prijatelji pa me kličejo tudi Lujo. V policiji sem <strong>za</strong>poslen od 1. julija 1992. Moja poklicna pot je potekala<br />

od policista opazovalca, vodje patrulje, policista kriminalista, pomočnika komandirja, do inšpektorja na SUP PU v letu<br />

2005. Leta 2000 sem diplomiral na Višji upravni šoli, v <strong>za</strong>četku leta 2005 pa tudi na Fakulteti <strong>za</strong> policijsko-varnostne<br />

vede.<br />

V tem času sem si v Novem<br />

mestu ustvaril družino in dom.<br />

Poleg neizogibnih, a najbolj<br />

prijetnih obveznostih – skrb <strong>za</strong><br />

odraščanje šest- in desetletnega<br />

sina, veliko prostega časa<br />

preživim ob igranju kitare, najraje<br />

seveda v dobri in pevsko<br />

razpoloženi družbi.<br />

Zadnje leto se glasbeno<br />

dopolnjujeva s kolegom Romanom<br />

Čukom, ki je prav tako<br />

policist na PP v Črnomlju od<br />

leta 2004 in je izvrsten harmonikar<br />

na diatonični harmoniki.<br />

Najinemu prvemu skupnemu<br />

»špilu« in temu, da sva se sploh<br />

spoznala, je botrovalo praznovanje<br />

abrahama enega izmed<br />

mojih sodelavcev. Ker sva vsak<br />

<strong>za</strong>se privolila, da mu bova kakšno<br />

<strong>za</strong>igrala, sva bila nato nekako<br />

prisiljena to tudi izpeljati.<br />

Časa <strong>za</strong> vajo je bilo samo nekaj<br />

dni, dejansko pa sva se pred <strong>za</strong>bavo<br />

dobila samo <strong>za</strong> dve uri in<br />

hitro ugotovila, da je to to. Od<br />

takrat naprej se zelo rada odzoveva<br />

povabilom prijateljev ali<br />

sodelavcev, ki si želijo praznovanja,<br />

piknike in podobne <strong>za</strong>bave<br />

popestriti z živo glasbo.<br />

Moja ljubezen do glasbe sicer<br />

sega daleč na<strong>za</strong>j v otroštvo,<br />

a je takrat žal ostalo samo pri<br />

prepevanju v osnovnošolskem<br />

pevskem zboru. V kadetski šoli<br />

sem se v prvem letniku včlanil<br />

v pevski zbor. Šele kasneje,<br />

mislim, da je bilo to v 2. ali 3.<br />

letniku kadetnice, mi je mama<br />

kupila rabljeno klasično kitaro.<br />

Pri učenju prvih akordov mi je<br />

pomagal prijatelj, nato pa sem<br />

spoznal pravi pomen besede<br />

»samouk«. Seveda so bili teh<br />

mojih <strong>za</strong>četkov igranja (če bi<br />

temu takrat lahko sploh rekli<br />

igranje) deležni tudi moji cimri<br />

iz sobe 25 v I. internatu v Tacnu,<br />

<strong>za</strong> kar se jim iskreno opravičujem<br />

(hehe)!<br />

64<br />

Z Romanom Čukom igrava skupaj od decembra 2007.<br />

V prostem času se rad ukvarjam tudi z ribolovom.<br />

Po mojih stopinjah, vsaj kar <strong>za</strong>deva kulinariko, gre tudi mlajši sin Matevž, ki ne<br />

manjka pri nobenem žaru.<br />

V <strong>za</strong>dnjem letniku smo trije<br />

prijatelji v domačem kraju (nisem<br />

povedal, da sem odraščal<br />

v Semiču v Beli krajini) ustanovili<br />

»garažni band«, kjer pa<br />

so mi v roke porinili bas kitaro.<br />

Pa je kar šlo. Igrali smo celo nekaj<br />

avtorskih del, sicer pa smo<br />

se zgledovali po Ramonsih, pa<br />

Psihomodo Popu in še komu<br />

podobnemu. Tu in tam smo <strong>za</strong>igrali<br />

tudi na kakšni »rock fešti«<br />

ali v mladinskem klubu. Svoj<br />

prvi delovni dan v policiji oziroma<br />

na PP Novo mesto si bom<br />

<strong>za</strong> vedno <strong>za</strong>pomnil predvsem<br />

po tem, da sem že na predstavitvenem<br />

razgovoru komandirja<br />

prosil <strong>za</strong> prosti vikend <strong>za</strong>radi<br />

»špila«. Pa je moji prošnji celo<br />

ugodil!!!<br />

Poleg vsega naštetega<br />

imam zelo rad tudi morje.<br />

Z družino smo <strong>za</strong>ljubljeni v<br />

kampiranje, tako da večji del<br />

poletnih počitnic že več let <strong>za</strong>povrstjo<br />

preživljamo v kampu<br />

na Krku. Bivanje na morju si<br />

najraje popestrim s podvodnim<br />

ribolovom (potapljanje<br />

na dah, da ne bo pomote), ki<br />

pa je v <strong>za</strong>dnjem času ne samo<br />

vse bolj drag, temveč tudi vse<br />

bolj nevaren šport. Vse več je<br />

namreč nesreč, predvsem <strong>za</strong>radi<br />

divjanja z gliserji in pa tudi<br />

<strong>za</strong>radi neustrezne oznake potapljačev.<br />

Manj nevarna pa je<br />

košarka, s katero nekako preko<br />

celega leta skrbim, da ostajam v<br />

solidni formi in da si lahko kdaj<br />

pa kdaj privoščim tudi kakšen<br />

gurmanski greh več! Ko smo že<br />

pri hrani – kuhanje je tudi eden<br />

izmed mojih priljubljenih hobijev.<br />

Nikoli ne skrivam želje še iz<br />

časov, ko sem se odločal <strong>za</strong> poklic,<br />

in sicer sem imel ves čas na<br />

drugem mestu poklic kuharja.<br />

Na prvem mestu je bil seveda<br />

»policaj«, ki je na koncu tudi<br />

zmagal. Poleg volje in nekaj<br />

osnovnega kuharskega znanja<br />

je pomembno imeti tudi nekaj<br />

domišljije. Pa strahu ne sme<br />

biti. Pri meni ste lahko deležni<br />

tako dobrih vampov in pasulja<br />

kakor tudi dobrot z žara ali pa<br />

»izpod peke« (<strong>za</strong> sladice pa je<br />

bog ustvaril nežnejši spol).<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS<br />

SEBASTJAN ŠPEGLIČ – PREDSEDNIK<br />

ŠPORTNEGA DRUŠTVA MODRI MEDO<br />

Sem Sebastjan Špeglič, rojen leta 1978<br />

in stanujem v Žalcu. Po končani osnovni<br />

šoli v Žalcu sem se leta 1993 vpisal v<br />

tacensko kadetsko šolo. Kot kadet 27.<br />

generacije sem šolanje <strong>za</strong>ključil leta<br />

1997. Zaposlil sem se na PP Žalec, kjer<br />

me je kolektiv dobro sprejel, v veliko<br />

oporo pa so mi bili starejši policisti. Na<br />

policijski postaji nas je bilo 50 policistov,<br />

ki smo v tistem času res delovali<br />

kot eno. Na tej policijski postaji sem<br />

še danes, opravljam delo policista oziroma<br />

v <strong>za</strong>dnjem času vodje patrulje<br />

– starejšega policista. Vmes sem opravljal<br />

naloge tudi v UVZ v Ljubljani in<br />

pomagal pri varovanju srečanja Bush-<br />

Putin na Brdu pri Kranju.<br />

Pri vodenju prireditve<br />

V prostem času se ukvarjam predvsem<br />

s športom, in sicer z nogometom, košarko,<br />

tenisom, odbojko oziroma vsem, kar je <strong>za</strong>nimivo<br />

in kjer se je možno družiti. Glede<br />

hobija pa bi rad povedal, da sem velik ljubitelj<br />

košarke (od NBA do naše košarke ) in<br />

imam v svoji zbirki dosti posnetkov tekem.<br />

Nekaj časa pa seveda preživim tudi <strong>za</strong><br />

računalnikom.<br />

Od <strong>za</strong>četka so v društvo vključeni<br />

aktivni in upokojeni policisti, policisti<br />

drugih postaj in pa prijatelji ter znanci,<br />

podporniki društva. Vseh skupaj nas<br />

je okoli 35. Leta 2005 in 2006 smo organizirali<br />

srečanje s policisti policijske<br />

postaje Laktaši iz Bosne in Hercegovine,<br />

s katerimi smo se srečali v BIH, naslednje<br />

leto pa v Sloveniji. Pri vodenju društva<br />

mi pomaga nekaj članov. V prvi vrsti so<br />

to Jože Pavlič, ki je vseskozi aktiven član<br />

društva, Peter Solar in Iztok Rumpf, sicer<br />

upokojena policista. V društvu je tudi nekaj<br />

mladih: Tomi Puckmeister, ki skrbi <strong>za</strong><br />

športni del, Ferdi-nand Jelen, ki je ustanovitelj<br />

športnega društva, Sebastjan<br />

Špeglič, predsednik društva, Gašper Rumpf,<br />

Mitja Okorn, Andrej Ferlež, Danijel in<br />

Zlatko Marakovič ter Goran Puckmeister,<br />

ki skrbijo <strong>za</strong> nemoten potek športnih prireditev.<br />

Ukvarjamo se z različnimi dejavnostmi,<br />

in sicer s košarko, nogometom, poleti z<br />

odbojko na mivki, kolesarjenjem, planinarjenjem,<br />

smučanjem in z drugimi dejavnostmi,<br />

ki se jih po predhodnem dogovoru<br />

želimo udeležiti.<br />

Časa mi vedno primanjkuje, kajti veliko<br />

stvari moram opraviti doma oziroma<br />

v svojem prostem času. Največ mi ga v<strong>za</strong>me<br />

organi<strong>za</strong>cija enega največjih policijskih<br />

nogometnih turnirjev v Sloveniji, ki ga<br />

že tradicionalno prirejamo pod imenom<br />

Božično-novoletni turnir policijskih postaj<br />

Slovenije.<br />

Zanj poleg prostega časa žrtvujem<br />

tudi del dopusta, da lahko uredim vse<br />

potrebne organi<strong>za</strong>cijske <strong>za</strong>deve (hrana<br />

in pijača, rezervacija telovadnic, pokali in<br />

medalje, praktične nagrade ...). Po odzivih<br />

in številu sodelujočih vsako leto sklepam,<br />

da je moj trud in trud organi<strong>za</strong>cijskega<br />

odbora poplačan.<br />

Pri organi<strong>za</strong>ciji turnirja 2008 nam<br />

je pomagala ljubljanska organi<strong>za</strong>cija<br />

IPE z Mihom Burilovom na čelu ter<br />

Združenje policistov Slovenije z Zoranom<br />

Petrovičem.<br />

Sodelavci zelo različno gledajo na<br />

moje delo, nekateri mi ga <strong>za</strong>vidajo, v glavnem<br />

pa me podpirajo.<br />

Iz leta v leto opažam, da je srečanj<br />

oz. druženj v policiji vse manj in so tudi<br />

<strong>za</strong>radi našega truda policisti veseli, da se<br />

lahko srečajo s sošolci oz. prijatelji, ki jih<br />

že dlje časa niso videli. Na naše športno<br />

društvo pozitivno gledajo tudi prijatelji in<br />

znanci, ki mi pri različnih projektih stojijo<br />

ob strani in jih pomagajo izpeljati. Pozitiven<br />

je tudi odziv javnosti, ki nas podpira<br />

pri organi<strong>za</strong>ciji turnirja ter sponzorjev in<br />

donatorjev.<br />

ŠPORTNO DRUŠTVO MODRI MEDO<br />

Ob mojem prihodu v Žalec smo se<br />

sodelavci dogovorili, da bomo ustanovili<br />

drušvo, s katerim se bomo lahko<br />

udeleževali različnih športnih prireditev,<br />

policijskih in tudi drugih, na območju<br />

cele Slovenije. Leta 1997 smo ustanovili<br />

društvo, imenovano ŠPORTNO DRUŠTVO<br />

113 ŽALEC. Zaradi administrativnih <strong>za</strong>dev<br />

smo nato leta 2007 spremenili ime društva<br />

v ŠPORTNO DRUŠTVO MODRI MEDO ter<br />

prestavili sedež društva, ki je bilo pred tem<br />

na policijski postaji.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Največjo oporo imam v svoji družini, ženi Nataši in hčerki Zali ter starših, ki me podpirajo pri vseh stvareh.<br />

65

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE<br />

VArNOST<br />

INTERVJU Z JANEZOM GOLJO – UPOKOJENIM<br />

DIREKTORJEM CFP<br />

66<br />

Koliko let ste bili <strong>za</strong>posleni v<br />

policiji?<br />

V policiji sem se <strong>za</strong>poslil 1. septembra<br />

1970 in v njej služboval<br />

do upokojitve 30. decembra 2008.<br />

Torej natanko 38 let in 4 mesece.<br />

Pred tem sem 3 leta poučeval fiziko na OŠ Ketteja-Murna v Ljubljani<br />

ter odslužil enoletni vojaški rok.<br />

Kdaj, kako in kje ste <strong>za</strong>čeli svojo karierno pot?<br />

Spomladi leta 1970, ko sem bil še na služenju vojaščine na letališču<br />

Cerklje pri Brežicah, mi je načelnik inšpektorata milice UJV Ljubljana<br />

Andrej Šturm, s katerim sva se kot Moščana poznala že od prej,<br />

bil pa je tudi prijatelj družine moje žene, ponudil, da se <strong>za</strong>poslim v<br />

kriminalističnotehničnem laboratoriju. Vodstvo tedanjega Republiškega<br />

sekretariata <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve (RSNZ) je po mojem mnenju<br />

menilo, da je treba na področju kriminalistične tehnike, kar se danes<br />

bolj popularno imenuje forenzika, narediti korak naprej in da je<br />

<strong>za</strong>to potreben nekdo z naravoslovno izobrazbo. Po izobrazbi sem<br />

namreč univ. dipl. inž. fizike. Ponudbo sem po daljšem premisleku<br />

sprejel in je nisem nikoli obžaloval.<br />

Kako ste napredovali do mesta vodje CFP?<br />

Začel sem v fizikalnem laboratoriju. Konec leta 1970 je RSNZ kupil<br />

infrardeči spektrofotometer in leta 1972 spektrograf z laserskim mikrospektralnim<br />

anali<strong>za</strong>torjem. V redno dejavnost kriminalističnega<br />

laboratorija sem vpeljal forenzične preiskave avtomobilskih lakov,<br />

eksplozivov, identifikacijo različnih anorganskih snovi. Usposobil<br />

sem se tudi <strong>za</strong> forenzično balistiko, preiskave sledi orodja, preiskave<br />

avtomobilskih žarnic in tahografskih vložkov, <strong>za</strong> ugotavljanje vzrokov<br />

požarov in plinskih eksplozij ter <strong>za</strong> rekonstrukcijo eksplozivnih<br />

naprav. Spomladi leta 1971 sem opravil kriminalistični tečaj, na katerem<br />

sem se podrobno seznanil s policijskimi preiskavami kaznivih<br />

dejanj. V šolskem letu 1972/73 sem stažiral na najstarejšem univerzitetnem<br />

forenzičnem inštitutu v Evropi in verjetno tudi na svetu<br />

v Lausanni v Švici. To stažiranje ni bilo pomembno samo <strong>za</strong>radi<br />

znanja, ki sem ga pridobil, ampak tudi <strong>za</strong>radi stikov, ki sem jih nave<strong>za</strong>l,<br />

in <strong>za</strong>radi izpopolnitve francoščine. Od leta 1973 do leta 1982<br />

sem po celi Sloveniji sodeloval pri mnogih ogledih najrazličnejših<br />

kaznivih dejanj in sem do podrobnosti spoznal tudi operativno kriminalistično<br />

tehniko. Kot kaže, sem se pri svojem delu izka<strong>za</strong>l in so<br />

bili nadrejeni z mano <strong>za</strong>dovoljni, <strong>za</strong>to so me leta 1982 imenovali <strong>za</strong><br />

načelnika oddelka <strong>za</strong> kriminalistično tehniko, leta 1986 pa <strong>za</strong> svetovalca<br />

v vodstvu kriminalistične službe. Leta 1990 je postal direktor<br />

uprave kriminalistične policije dr. Darko Maver in na njegovo željo<br />

sem spet sprejel vodenje forenzičnega laboratorija, ki se danes imenuje<br />

Center <strong>za</strong> forenzične preiskave (CFP). To dolžnost sem opravljal<br />

do upokojitve.<br />

Kot velik osebni uspeh štejem tudi, da sem eden izmed ustanovnih<br />

članov Evropskega združenja forenzičnih laboratorijev (ENF-<br />

SI), ki je bilo na pobudo <strong>za</strong>hodnoevropskih forenzičnih laboratorijev<br />

ustanovljeno leta 1995. V letih 2001 – 2005 sem bil član<br />

stalnega komiteja Evropske akademije <strong>za</strong> forenzične znanosti, ki<br />

deluje pod okriljem ENFSI, v obdobju 2002 – 2005 pa tudi član<br />

petčlanskega upravnega odbora ENFSI. Od leta 1997 sem tudi<br />

član Ameriškega združenja direktorjev kriminalističnih laboratorijev<br />

(ASCLD). Sodelovanje strokovnjakov v delovnih skupinah CFP<br />

v ENFSI <strong>za</strong> različna področja forenzičnih preiskav je bilo in je nepogrešljivo<br />

<strong>za</strong> razvoj CFP.<br />

Kaj vam je pomenilo to delo?<br />

To delo sem vedno opravljal z veseljem, bilo mi je hkrati tudi hobi.<br />

Vesel sem bil vsakega uspeha policije pri preiskovanje kaznivih<br />

dejanj, h kateremu so pripomogle preiskave, ki jih je opravil CFP.<br />

Preiskovalcem sem bil vsa leta službovanja dosegljiv 24 ur na dan,<br />

podnevi, ponoči, med vikendi ali prazniki in ves čas brez dodatka<br />

<strong>za</strong> dosegljivost ali dežurstvo. Enako je bilo z mojimi kolegi iz CFP.<br />

Vedno so bili pripravljeni sodelovati pri ogledu ali opraviti nujno forenzično<br />

preiskavo. Ni bilo težko biti vodja takega kolektiva in tudi<br />

to je eden izmed razlogov, da se nisem upokojil že leta 1999, ko sem<br />

izpolnil 40 let delovne dobe.<br />

Bi morda kaj spremenili?<br />

CFP sledi razvoju na področju forenzičnih preiskav. Že pred leti smo<br />

si v CFP <strong>za</strong>dali dve dolgoletni strateški nalogi: izgradnja nove stavbe<br />

in akreditacija. Sedanja stavba je postala že zdavnaj premajhna in<br />

dotrajana, infrastruktura je <strong>za</strong>starela. Akreditacija forenzičnih laboratorijev,<br />

katerih mnenja naj veljajo tudi na sodišču, do leta 2010 je<br />

smernica Evropske komisije. Nalogi sta pove<strong>za</strong>ni, saj akreditacija <strong>za</strong>radi<br />

slabega stanja prostorov, v katerih so laboratoriji, praktično ni<br />

mogoča. Nalogi do moje upokojitve nista bili uresničeni. V <strong>za</strong>dnjih<br />

nekaj letih je bilo zgrajeno mnogo novih policijskih postaj, upam, da<br />

je zdaj na vrsti CFP. Omeniti je treba še mnenje ustavnega sodišča iz<br />

leta 1998, ki pravi, da CFP ni <strong>za</strong>upati, saj je organi<strong>za</strong>cijska enota kriminalistične<br />

policije in policije. CFP se je sicer avgusta 2004 izločil iz<br />

uprave kriminalistične policije, je pa še vedno v policiji, <strong>za</strong>to mnenje<br />

ustavnega sodišča še vedno velja. Upam, da bodo novi generalni<br />

direktor policije in nova ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve v sodelovanju<br />

z ministrom <strong>za</strong> pravosodje našli čas tudi <strong>za</strong> rešitev tega problema,<br />

<strong>za</strong>radi katerega ima težave zlasti pravosodje.<br />

Kakšni so bili forenziki nekoč, kakšne izkušnje imate z njimi danes?<br />

Ni velike razlike. Šlo je in še vedno gre <strong>za</strong> ljudi, ki so predani svojemu<br />

delu. Seveda je danes tehnična oprema veliko boljša kot na<br />

primer pred 38 leti. Bolj pomembno kot stopnja izobrazbe je <strong>za</strong>-<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

gnanost in smisel <strong>za</strong> preiskovanje<br />

kaznivih dejanj.<br />

Zelo pomembne so izkušnje<br />

in stalno usposabljanje<br />

<strong>za</strong> preiskovanje kaznivih<br />

dejanj. Diplomirani pravnik<br />

ali diplomirani ekonomist<br />

ne bo nikoli dober<br />

kriminalist <strong>za</strong> preiskovanje<br />

gospodarskega kriminala,<br />

če nima <strong>za</strong> to posebnega<br />

nagnjenja in dovolj prakse.<br />

Enako velja <strong>za</strong> forenzičnega<br />

strokovnjaka. Sodelovanje<br />

strokovnjakov CFP s kriminalističnimi<br />

tehniki, s kriminalisti<br />

in z uniformiranimi<br />

policisti, tako strokovno kot<br />

kolegialno, je bilo vedno na<br />

<strong>za</strong>vidljivi ravni in je veliko<br />

boljše kot v večini evropskih držav. Strokovnjaki iz CFP nismo nikoli<br />

delovali vzvišeno. In to je treba ohraniti.<br />

Zagotovo ste doživeli številne anekdote – bi katero delili z nami?<br />

V času, ko sem se <strong>za</strong>poslil v kriminalističnem laboratoriju, je večina<br />

Slovencev menila, da je milica preveč pod vplivom politike. Biti miličnik<br />

<strong>za</strong>to ni bilo ravno ugledno. Nekega dne sem se vrnil domov<br />

v miličniški delovni uniformi. Desetletna hči je <strong>za</strong>htevala, da se nemudoma<br />

preoblečem, da sosedje ne bodo videli, kje sem v službi.<br />

Kasneje, ko so to že vsi vedeli, je vsakomur razlagala, da njen oče<br />

ni miličnik – policaj, ampak je policijski inženir.<br />

Vozniški izpit sem opravil pozno, šele leta 1979. Doma me je prevažala<br />

žena, na oglede pa me je vozil dežurni šofer takratne stalne<br />

službe. To je šlo malo v nos takratnemu načelniku laboratorija. Nekega<br />

dne me je poklical k sebi in rekel: Golja, kako lahko preiskujete<br />

tahografske vložke avtomobilov, pa nimate vozniškega izpita?<br />

Odgovoril sem mu: Saj preiskujem tudi tahografske <strong>za</strong>pise vožnje<br />

vlaka, pa nisem strojevodja!<br />

Ste imeli poleg službe tudi kaj prostega časa? Kako ste ga preživljali?<br />

Prosti čas sem seveda imel, vendar sem bil vedno dosegljiv službi.<br />

Največ sem ga posvetil športom z žogo, kot nekdanji aktivni rokometaš<br />

Slovana rokometu, nogometu, odbojki in košarki. Še vedno<br />

dvakrat na teden igram košarko z old boysi Parti<strong>za</strong>na Moste.<br />

Zadnjih deset dni v avgustu vsako leto preživim skupaj z otroki,<br />

njihovimi partnerji in vnuki ob Bohinjskem jezeru. Vsak dan imamo<br />

izlet v okoliške hribe ali planine. Rad grem tudi v počitniški objekt<br />

policije v Logu pod Mangartom. V prostem času leže na kavču<br />

pred televizorjem prebiram strokovno literaturo in preberem kako<br />

leposlovno knjigo, v slovenščini ali v angleščini. In tu je še pomoč<br />

ženi, ko pazi bolne vnuke. Pa zdaj še računalniške igrice.<br />

Imate kar dolgo delovno dobo, koliko delovnih let imate?<br />

Zaradi benificirane delovne dobe natančno 52 let, 4 mesece in 7<br />

dni. Pokojnina bo <strong>za</strong> slovenske razmere kar visoka.<br />

Česa se najprej spomnite, ko pogledate svojo poklicno pot?<br />

Spominov je ogromno. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se poklicno<br />

posvetil forenziki in da sem toliko časa služboval v policiji. Včasih<br />

je bilo delo tudi stresno, vendar na to človek po<strong>za</strong>bi. V policiji<br />

sem spoznal mnogo ljudi, od navadnih policistov do policijskih<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS<br />

šefov, mnogi med njimi so<br />

že vrsto let upokojeni. Vesel<br />

sem, kadar se z njimi srečam<br />

in pogovorim. Na svoje dolgoletno<br />

<strong>za</strong>poslitev v policiji<br />

nimam slabih spominov ali<br />

<strong>za</strong>mer.<br />

Kaj najbolj pogrešate<br />

zdaj, ko ste v pokoju?<br />

Prav<strong>za</strong>prav nič. Za upokojitev<br />

sem se odločil sredi<br />

minulega leta in se nanjo<br />

psihično pripravil. Nimam<br />

več mobitela na nočni<br />

omarici, ni mi treba zgodaj<br />

zjutraj vstati, ni mi treba<br />

deliti sredstev <strong>za</strong> delovno<br />

uspešnost, pripravljati različnih<br />

poročil ali dajati pripomb na večkrat tudi čudne predloge ali<br />

osnutke. Novinarjem lahko povem, kar jaz menim, da je ustrezno.<br />

Ni mi treba več načrtovati dopusta. Z upokojenimi in s še aktivnimi<br />

kolegi iz CFP skupaj Pri stričku v Jaršah proslavimo kak rojstni<br />

dan ali se dobimo na kavi. S prijatelji iz ENFSI sem v stiku preko<br />

interneta. Kot habilitirani predavatelj poučujem kriminalistično<br />

tehniko na visokošolskem programu Fakultete <strong>za</strong> varnostne vede<br />

in sem sodni izvedenec <strong>za</strong> balistiko, požare in eksplozije. Strokovno<br />

se še nimam namena upokojiti oziroma <strong>za</strong>nemariti. Upam, da<br />

mi bo dovoljeno obiskovati strokovno knjižnico MNZ in priročno<br />

knjižnico CFP, da bom lahko sledil razvoju na področju forenzike.<br />

Načrtujem tudi, da bi <strong>za</strong>nimiva strokovna in izvedenska mnenja s<br />

področja balistike in ugotavljanja vzroka požarov s preprosto razloženo<br />

teorijo pripravil v obliki učbenika oziroma strokovnega pripomočka,<br />

namenjenega policistom, tožilcem in sodnikom. Nikoli<br />

mi ni dolgčas.<br />

Ste imeli več časa, ko ste bili v službi ali ga imate zdaj?<br />

Seveda imam zdaj več prostega časa. Najbolj pomembno pa je to,<br />

da lahko delam tisto, kar me veseli, in ne tisto, kar moram. Seveda<br />

se moram na ženin ukaz kdaj pa kdaj lotiti tudi česa, kar mi ne diši<br />

preveč!<br />

S čim se ukvarjate?<br />

Kar se tiče forenzike, sem vam že povedal. Aprila dobiva z ženo v<br />

varstvo najmlajšega vnuka, ki bo takrat star eno leto, in ga bova<br />

pazila do septembra, ko bo šel v vrtec. Seveda bova na razpolago<br />

tudi <strong>za</strong> varovanje ostalih šestih vnukov. Zagotovo se ne bom<br />

ukvarjal z vrtičkarstvom, gojenjem rož in trate, tudi turistična potovanja<br />

v tujino mi ne dišijo. Prav rad pa bom vsako leto kak teden<br />

preživel v toplicah. In seveda na oddihu v Bohinju in v Logu pod<br />

Mangartom.<br />

Ste <strong>za</strong>dovoljni sami s sabo?<br />

Sem. Ena izmed mojih lastnosti (ne vem, ali je to slaba ali dobra<br />

lastnost) namreč je, da nisem stremuški in <strong>za</strong>to nisem nikoli imel<br />

nekih visokih ciljev. Nikoli nisem imel želje postati politični veljak<br />

ali na primer generalni direktor policije. Delo v forenziki me je veselilo,<br />

in tu sem hotel biti najboljši. Zadovoljen sem s tistim, kar<br />

sem naredil. Vem, da bi lahko naredil več, lahko pa bi tudi manj.<br />

Zelo lep in tudi zelo dolg intervju z mano je objavljen v Obzorniku<br />

<strong>za</strong> matematiko in fiziko, 2008, letnik 55, številka 4. Obzornik<br />

<strong>za</strong> matematiko in fiziko je glasilo Društva matematikov, fizikov in<br />

astronomov Slovenije, katerega član sem tudi jaz.<br />

67

ZDRUŽENJE SEVER<br />

VArNOST<br />

SLOVESNOST OB SPOMINSKEM DNEVU ZDRUŽENJA SEVER<br />

Združenje Sever in Policijsko veteransko<br />

društvo Sever <strong>za</strong> Primorsko in Notranjsko<br />

sta 1. decembra v Avditoriju<br />

v Portorožu pripravila osrednjo slovesnost<br />

ob spominskem dnevu združenja<br />

in 19. obletnici akcije Sever.<br />

Sprejema policistov, ki so bili ranjeni<br />

v vojni <strong>za</strong> Slovenijo, so se poleg vodstva<br />

Združenja Sever udeležili tudi ministrica<br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal, predsednik<br />

Zveze društev vojnih invalidov<br />

Ivan Pivk, predsednik Združenja vojnih<br />

invalidov 91 Jože Romšak, župan občine<br />

Piran Tomaž Gantar, namestnik generalnega<br />

direktorja policije Matjaž Šinkovec<br />

s sodelavci, direktorji policijskih uprav in<br />

predsedniki policijskih veteranskih društev<br />

z območij, od koder so doma ranjeni<br />

policisti. Ranjeni policisti v pogovorih<br />

niso izpostavili posebnih problemov,<br />

ministrica Kresalova pa jim je obljubila,<br />

da imajo <strong>za</strong> reševanje težav vedno odprta<br />

vrata.<br />

Od leve proti desni: Miha Molan, Tomaž Čas, Katarina Kresal in Franc Bevc.<br />

Prvi december je <strong>za</strong> spominski dan<br />

Združenja Sever izbran v spomin na<br />

leto 1989, ko so takratni organi <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve z akcijo Sever, po<br />

kateri ima združenje ime, preprečili<br />

politično manifestacijo jugoslovanskih<br />

centralističnih sil v Ljubljani in<br />

ustvarjanje izrednih razmer ter <strong>za</strong>ščitili<br />

demokratične procese v Sloveniji,<br />

ki so nato omogočili demokratične<br />

volitve in nastanek samostojne<br />

in neodvisne države Slovenije.<br />

Slovesnost, ki jo je vodila Ana Godnik,<br />

so popestrili Policijski orkester s<br />

solistom Matjažem Mrakom in dirigentom<br />

Mirom Sajetom, solistka Irena Vrčkovnik,<br />

baritonist Marko Kobal, ženska<br />

vokalna skupina Korala Koper pod vodstvom<br />

dirigenta Antona Baloha in plesno<br />

akrobatska skupina Flip Piran.<br />

Z udeležbo na osrednji slovesnosti<br />

so spominski dan združenja počastili<br />

dr. Danilo Türk, predsednik države, Patrick<br />

Vlačič, minister <strong>za</strong> promet, brigadir<br />

Alan Geder, poveljnik poveljstva sil<br />

Slovenske vojske, Andrej Rupnik, direktor<br />

Slovenske obveščevalno-varnostne<br />

agencije, Tomaž Ertl, v času akcije Sever<br />

Slavnostna akademija se je <strong>za</strong>čela s<br />

prikazom kratkega filma o lepotah Slovenije<br />

in nadaljevala s slovesnim prihodom<br />

praporščakov in igranjem himne.<br />

Udeležence sta nagovorila Tomaž Gantar,<br />

župan občine Piran, ter Miha Molan,<br />

podpredsednik Združenja Sever. Slavnostni<br />

govornik je bil Miran Potrč, podpredsednik<br />

Državnega zbora RS. Vsak na<br />

svoj način so orisali zgodovinski čas akcije<br />

Sever, poudarili vlogo takratnih organov<br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve pri preprečevanju<br />

»mitingaštva« v Sloveniji in kasneje v<br />

vojni <strong>za</strong> Slovenijo ter pohvalili dejavnosti<br />

združenja pri ohranjanju zgodovinskega<br />

spomina in skrbi <strong>za</strong> vojne veterane, ranjene<br />

in svojce padlih policistov.<br />

Na proslavi je združenje podelilo plakete<br />

in zlati znak Sever, predstavili pa so<br />

tudi prejemnike drugih priznanj.<br />

68<br />

Ministrica je pozdravila prisotne.<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

“SEVER” ASSOCIATION<br />

republiški sekretar <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve,<br />

Igor Bavčar, med vojno <strong>za</strong> Slovenijo<br />

minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, poslanci<br />

državnega zbora in župani, predstavniki<br />

veteranskih in domoljubnih organi<strong>za</strong>cij<br />

ter predstavniki različnih državnih<br />

organov.<br />

Slavje se je nadaljevalo z družabnim<br />

srečanjem. Predsednik dr. Türk se<br />

je srečal z ranjenimi policisti in svojci<br />

padlih policistov ter se z njimi <strong>za</strong>držal<br />

v krajšem pogovoru.<br />

Združenje Sever podeljuje plakete<br />

Sever <strong>za</strong> pomembno pomoč pri<br />

organi<strong>za</strong>ciji in delu združenja. Prejela<br />

sta jo tudi Revija Varnost in Policijski<br />

orkester.<br />

Revija Varnost tesno sodeluje z<br />

združenjem vse od njegove ustanovitve.<br />

Že <strong>za</strong> ustanovno skupščino leta<br />

1994 je bila izdana posebna številka<br />

revije, posvečena vojnim veteranom in<br />

njihovi novi organi<strong>za</strong>ciji. Sodelovanje<br />

je bilo neprecenljivo tudi v nadaljnjih<br />

letih, ko je združenje oralo ledino na<br />

številnih področjih in je bilo obveščanje<br />

članstva in javnosti zelo pomembno.<br />

Uredništvo revije je pri tem nesebično<br />

pomagalo s svojim znanjem in<br />

izkušnjami ter vedno skrbelo, da so bili<br />

v reviji objavljeni tudi članki o vojnih<br />

veteranih in združenju.<br />

Ob deseti obletnici akcije Sever je<br />

bila izdana posebna številka revije.<br />

Novinarji revije so se udeleževali številnih<br />

prireditev in drugih dogodkov v<br />

organi<strong>za</strong>ciji združenja, poskrbeli <strong>za</strong> foto<br />

dokumentiranje ter objavo v reviji in<br />

na spletnih straneh policije.<br />

Policijski orkester je stalni spremljevalec<br />

dejavnosti Združenja Sever vse<br />

od ustanovne skupščine leta 1994 dalje.<br />

Sodeluje na domala vseh prireditvah,<br />

ki jih prireja združenje samostojno ali v<br />

sodelovanju z drugimi, na skupščinah<br />

združenja in spominskih slovesnostih,<br />

sprejemih svojcev padlih in ranjenih v<br />

vojni <strong>za</strong> Slovenijo, humanitarnih prireditvah,<br />

komemorativnih slovesnostih<br />

in drugih podobnih dejavnostih. Naklonjenost<br />

Policijskega orkestra presega<br />

formalno sodelovanje, saj člani<br />

orkestra priložnostno pomagajo pri<br />

ustvarjanju kulturnega programa, in sicer<br />

z nasveti in pri izvedbi prireditev.<br />

Besedilo: Franc Bevc<br />

Foto: Dean Božnik<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

69

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

najtežja disciplina. Specialna enota policije je od leta 1982 na<br />

Pokljuki osvojila kar 21 prvih mest.<br />

NA POKLJUKI 2009<br />

BLESTELI SPECIALCI<br />

Na Pokljuki se je 17. januarja odvijalo 38. tekmovanje Slovenske<br />

vojske in policije v patruljnem teku na smučeh. Odlična<br />

organi<strong>za</strong>cija prireditve, lepo vreme in dobra pripravljenost<br />

tekmovalcev so prispevali k enkratnemu vzdušju.<br />

Konkurenca je bila ostra, večinoma stalne ekipe iz vojske<br />

in policije so vedele, kdo je komu trn v peti. Presenetili pa<br />

sta ekipi iz Švedske in Madžarske, saj sta konkurentom na<br />

progi ves čas dihali <strong>za</strong> ovratnik. Švedski vojaki so na koncu<br />

osvojili tretje mesto v skupni razvrstitvi.<br />

Rezultati:<br />

−<br />

−<br />

−<br />

Absolutna kategorija: Specialna enota, ekipa Slovenske<br />

vojske in ekipa vojakov iz Švedske<br />

Najboljše moške policijske ekipe: Specialna enota, Policijska<br />

akademija 1 in PU Nova Gorica<br />

Najboljše ženske policijske ekipe: PU Ljubljana, Policijska<br />

akademija in PU Kranj<br />

Na tekmi so sodelovali tudi kandidati Šole <strong>za</strong> policiste iz PA<br />

v ženski in moški ekipi. Izkušnje, ki so jih pridobili, bodo lahko<br />

izhodišče <strong>za</strong> sodelovanje na podobnih tekmovanjih v njihovih<br />

matičnih enotah po šolanju. Prav tako pa je bila letos prvič v<br />

tekmovalno kategorijo policije vključena ekipa Policijskega veteranskega<br />

društva Specialne enote »Sever«, podobno kot je to<br />

že običaj na državnem prvenstvu v veleslalomu v Mariboru.<br />

Tekmovalne razmere so bile <strong>za</strong>radi izjemne količine snega<br />

izvrstne, k temu je svoje dodalo tudi lepo vreme. Že kar tradicionalno<br />

tekmovanje bi lahko pritegnilo več navijačev, predvsem<br />

predstavnikov policijskih enot, katerih ekipe so nastopale. Poškodovanih<br />

na tekmovanju ni bilo.<br />

Za konec se je treba posebej <strong>za</strong>hvaliti organi<strong>za</strong>torici tekmovanja<br />

Slovenski vojski, ki je ekipam policije omogočila bivanje<br />

v vojašnici v Bohinjski Beli in prehrano, <strong>za</strong>gotovili pa so nam<br />

tudi potrebno opremo, ki je v policiji nimamo.<br />

V prihodnjih letih se bomo predstavniki policije patruljnega<br />

teka z veseljem udeleževali, saj s tem krepimo konkurenco<br />

in duha.<br />

Besedilo in foto: Monika Golob, Boštjan Jereb<br />

Ekipa PU Maribor na štartu<br />

Skupaj je tekmovalo 34 ekip, 10 ženskih in 24 moških, v katerih<br />

so bili štirje člani oziroma tri članice in vodja ekipe. Policijo<br />

so <strong>za</strong>stopale štiri ženske ekipe in trinajst moških.<br />

Streljanje z malokalibrsko puško<br />

50 m »pu<strong>za</strong>nja« ni nikomur delalo preglavic.<br />

Proga je bila <strong>za</strong>htevna. Tekmovalke in tekmovalci so morali<br />

na njej poka<strong>za</strong>ti veščine, ki jih morajo obvladati tudi pri svojem<br />

delu. Z oprtanim kalašnikom so ženske morale premagati pet<br />

kilometrov teka na smučeh, moški pa deset, metali so bombe,<br />

streljali z malokalibrsko puško, se 50 m plazili pod ovirami, tekli<br />

po neurejenem terenu, smučali, na koncu pa so morali na cilj<br />

pripeljati še ranjenca na nosilih.<br />

Najboljše rezultate na tekmi je dosegla ekipa specialne enote,<br />

ki je zmagala kar v treh kategorijah: v absolutni konkurenci,<br />

v konkurenci v policiji ter v metu bombe in streljanju, ki je bila<br />

Ekipa PU Krško na cilju<br />

70<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

Ekipa SE GPU<br />

Ekipa UUP GPU – moški<br />

Konkurenca je bila huda, tekma pa zelo naporna. Streljali smo<br />

odlično, bombe smo metali odlično, <strong>za</strong>to na smučeh ni bilo treba<br />

dati vsega od sebe. Ekipe smo kar dobro prehitevali, konkurenti<br />

nam niso utegnili dihati <strong>za</strong> vrat. Šli smo res, kolikor smo mogli. Na<br />

tekmo smo se pripravljali, največ poudarka pa smo dali na streljanje<br />

in metanje bombe. Kondicijo je treba obnavljati, tako da to ni bil<br />

problem. Presenetili so nas Švedi, ki so <strong>za</strong>sedli tretje mesto v skupni<br />

kategoriji. Za naslednje leto so obljubili, da se bodo vrnili po zlato<br />

medaljo, česar se že veselimo, ker bomo z veseljem branili naslov.<br />

Tekma je bila dobra. Pripravljeni smo bili dobro, specifika tekmovanja<br />

je pa taka, da <strong>za</strong>hteva ogromno znanja in veščin, <strong>za</strong> kar je<br />

treba tudi trenirati. Vsi, ki smo se udeležili tekme, smo dobri! Imeli pa<br />

smo tehnično oviro. Na avtocesti pred Radovljico se nam je pokvaril<br />

avto, tako da smo komaj ujeli start. Naslednje leto bomo <strong>za</strong>gotovo<br />

tekmovali, želimo pa si, da bi UUP morda <strong>za</strong>stopale tudi ženske.<br />

Ekipa PU Nova Gorica – moški<br />

Ekipe Policijske akademije<br />

Imeli smo tri ekipe, dve moški in žensko, rezultati so bili odlični,<br />

saj smo dobili dve medalji. Poleg tega je PA prvič v zgodovini <strong>za</strong>stopala<br />

ekipa kandidatov. Vzdušje je enkratno, pravljica, imamo se<br />

fajn, uživamo, malo smo garali, <strong>za</strong>to smo pa še bolj veseli. Trenirali<br />

nismo veliko <strong>za</strong>radi šolskih obveznosti, kljub temu smo dosegli odličen<br />

rezultat. Slovenska vojska je konkurenčna, saj imajo več časa in<br />

možnosti <strong>za</strong> treninge. Naslednje leto si obetamo še boljše rezultate,<br />

tudi kako zlato kolajno.<br />

Tekma je bila odlična. Rezultat je dober. V upravi so dovolili, da<br />

gremo na tekmo le štirje, ki smo trenirali na vso moč. Konkurenca<br />

je bila huda, smo pa policisti doka<strong>za</strong>li, da smo še vedno boljši od<br />

vojakov. Tudi prihodnje leto si želimo tekmovati. Na Primorskem<br />

imamo kar nekaj snega, <strong>za</strong>to smo lahko trenirali. V skupini imamo<br />

policista, ki ima danes rojstni dan, jaz pa sem zjutraj iz porodnišnice<br />

pripeljal ženo z dojenčkom. Dobil sem sinčka.<br />

Ekipa PU Ljubljana – ženske<br />

Šlo nam je super, z rezultatom smo <strong>za</strong>dovoljne. Tekma je bila<br />

naporna, dale smo vse od sebe in osvojile prvo mesto med ženskimi<br />

policijskimi ekipami. Pripravljale smo se cel teden. Priprave nam je<br />

omogočil direktor. En teden smo bile v Bohinjski Beli, v vojašnici, <strong>za</strong><br />

kar se vsem lepo <strong>za</strong>hvaljujemo. Rezultat je pa plod dela. Upamo,<br />

da nam bo tudi v prihodnje šlo tako dobro ali še bolje. Naslednje<br />

leto bomo ciljale na tretje mesto skupinsko, letos smo bile skupinsko<br />

četrte. Za trud bi se rade <strong>za</strong>hvalile Nerminu Isiću, ki je bil naša<br />

tehnična podpora in velika pomoč pri organi<strong>za</strong>ciji tega teka.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

71

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

ZMAGA SE V<br />

VOJAŠKIH VEŠČINAH<br />

Na 6. tekmovanju vojaške policije v vojaških veščinah v<br />

Vipavi je zmagala ekipa specialne enote in tako znova doka<strong>za</strong>la<br />

svojo pripravljenost.<br />

Obalo Krnskega jezera so v zgodnjih popoldanskih urah <strong>za</strong>sedli praporščaki, pripadniki<br />

policije in vojske, člani številnih društev v uniformah iz prve svetovne<br />

vojne in številni pohodniki, prišli pa so tudi veleposlaniki in vojaški atašeji.<br />

V ekipi specialne enote so bili Robert Tašič, Boštjan Ivančič, Franc Petrič, Rok Balažič<br />

in Klemen Luskovec, vodil in koordiniral pa jo je Klavdi Sotošek ob pomoči<br />

Jane<strong>za</strong> Zupaniča.<br />

Proslavi ob jezeru je sledila svečanost pri »madžarskem križu«<br />

na Dupli planini, kjer so navzoči padlim v spomin položili<br />

vence in prižgali sveče. Na proslavi je nastopil tudi kvintet trobil<br />

Policijskega orkestra.<br />

Besedilo in foto: Dean Božnik<br />

Tekmovanja, ki je 14. novembra<br />

potekalo v ekipni<br />

konkurenci v okolici Vipave,<br />

se je udeležilo šest ekip 17.<br />

bataljona vojaške policije in<br />

poveljstva.<br />

Udeleženci so se pomerili v<br />

orientaciji na zemljišču, ple<strong>za</strong>nju<br />

v naravni steni, prečkanju<br />

reke po vrvi, veslanju, lokostrelstvu,<br />

oskrbi in prenosu ranjenca,<br />

premagovanju NATO<br />

ovir, skupinskem premagovanje<br />

ovir, streljanju in spretnostni<br />

vožnji z vozili PUCH.<br />

Besedilo in foto: Klavdi Sotošek<br />

POMERILI SO SE POLICISTI<br />

IN VOJAKI<br />

Na ponovoletnem nogometnem srečanju sta se 7. januarja<br />

ponovno pomerili ekipi Slovenske vojske in generalne<br />

policijske uprave.<br />

SPOMINSKI POHOD NA KRN<br />

Pri Krnskem jezeru so 15. novembra potekale slovesnosti<br />

v spomin na padle v prvi svetovni vojni. Letošnji enajsti<br />

spominski pohod je bil posvečen 90. obletnici konca 1.<br />

svetovne vojne.<br />

Pohoda se je v lepem in <strong>za</strong> to obdobje toplem vremenu<br />

udeležilo več kot 1000 pohodnikov, ki so se na pot odpravili<br />

iz smeri Bohinja oz. od planinskega doma pri Savici (Ukanc) in<br />

iz Lepene.<br />

Med udeleženci je bil tudi v. d. generalnega direktorja policije<br />

Matjaž Šinkovec s svojimi najožjimi sodelavci. Spominskega<br />

pohoda in slovesnosti so se udeležili tudi policistke in policisti<br />

ter drugi delavci policije. Pri organi<strong>za</strong>ciji pa so tudi letos<br />

sodelovali policisti PPE gorske enote in predstavniki Zveze<br />

policijskih veteranskih društev Sever.<br />

72<br />

To je že drugo srečanje ekip, prvo je bilo v Tacnu maja lani,<br />

rezultat tekme pa je bil 1 : 1. Tokrat je bilo srečanje v športni<br />

dvorani vojašnice Moste. Boljši so bili predstavniki GPU,saj so<br />

ekipo Slovenske vojske premagali z rezultatom 8 : 4.<br />

Besedilo: Željko Savič<br />

Foto: Stjepan Kovačević<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

POTAPLJAČI SO ISKALI ZAKLAD<br />

Koprska PU in PPOP sta 29. novembra organizirali <strong>za</strong>nimiv<br />

potop na Punti v Piranu. Potapljači iz Slovenije in Italije,<br />

ki v službenem času pod morsko gladino počnejo vse kaj<br />

drugega, so tokrat v morju iskali skriti <strong>za</strong>klad.<br />

Prvo mesto je <strong>za</strong>sedla ekipa PPP Maribor 1, druga je bila PPP Ljubljana, tretja<br />

PPP Maribor 2.<br />

Besedilo: Davorin Vrabl<br />

Foto: Branko Perenčevič<br />

V morje pred Piranom se je potopilo 36 potapljačev, med njimi je bila tudi ena ženska,<br />

Christiana Ranchi, že dve desetletji <strong>za</strong>poslena v tržaški pomorski policiji.<br />

Kljub slabemu vremenu se<br />

je vabilu odzvalo približno 60<br />

udeležencev. Potapljačem pomorske<br />

policije so se pridružili<br />

potapljači iz Specialne enote,<br />

Slovenske vojske, Podvodnoreševalne<br />

službe Koper, Civilne<br />

<strong>za</strong>ščite in koprski poklicni<br />

gasilci. Potopa so se udeležili<br />

tudi potapljači tržaške pomorske<br />

policije in italijanski orožniki.<br />

Povabili so tudi hrvaške<br />

kolege, ki pa <strong>za</strong>radi obveznosti<br />

niso prišli.<br />

Potapljači so bili zelo motivirani,<br />

saj so iskali skriti <strong>za</strong>klad<br />

oziroma plastenke, v katerih so<br />

bile številke nagrad. Številki <strong>za</strong><br />

prvo in drugo nagrado sta tokrat<br />

ostali na dnu morja. Slabo<br />

vreme, <strong>za</strong>radi katerega je bila<br />

tudi vidljivost v morju slaba, ni<br />

pokvarilo razpoloženja.<br />

Potop je požel veliko navdušenja<br />

med udeleženci, <strong>za</strong>to<br />

so se dogovorili, da bodo<br />

takšna srečanja postala tradicionalna.<br />

Besedilo: Zlatko Dolič<br />

Foto: PPOP<br />

BOŽIČNO-NOVOLETNI<br />

NOGOMETNI TURNIR V ŽALCU<br />

V Žalcu je 13. decembra potekal že 11. božično-novoletni<br />

turnir, ki se ga vsako leto udeleži večje število policijskih<br />

postaj iz cele Slovenije; tokratnega se je udeležilo 20 ekip<br />

ter predstavniki sponzorjev športnega društva in člani<br />

društva.<br />

DRUGO DRŽAVNO PRVENSTVO V<br />

ODBOJKI<br />

PPP Maribor je 20. novembra organizirala II. državno prvenstvo<br />

PPP v odbojki. Prvenstvo je potekalo v športni<br />

dvorani Tabor v Mariboru. Kljub velikemu predhodnemu<br />

<strong>za</strong>nimanju pa se ga je udeležilo le pet ekip. Seveda smo<br />

najbolj pogrešali ekipo GPU, sektor <strong>za</strong> cestni promet.<br />

Prvenstvo je potekalo v tekmovalnem duhu, vse do <strong>za</strong>dnjega<br />

atoma moči. Zaključek z družabnim srečanjem je bil v<br />

prostorih hotela Arena pod Pohorjem. Priznanja in pokale sta<br />

podelila Bojan Kitel,vodja urada direktorja PU Maribor, in Marjan<br />

Ferk, komandir PPP Maribor.<br />

Upamo, da se bo na naslednje prvenstvo prijavilo več ekip<br />

in še enkrat apeliramo na ekipo GPU, da je zgled ostalim ekipam<br />

in pride na družabno srečanje.<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Na turnirju je zmagala ekipa UVZ Ljubljana – mladi, druga je bila ekipa PP Koper<br />

2, tretja pa ekipa Sponzorji Modri medo.<br />

Turnir je potekal brez večjih <strong>za</strong>pletov in poškodb v dveh<br />

telovadnicah, po 12 ekip je igralo v OŠ Šempeter in OŠ Žalec.<br />

Najboljši igralec na turnirju je bil Miha Špohar iz UVZ, najboljši<br />

vratar Aleš Vrbetič, prav tako iz UVZ, najboljši strelec pa je bil<br />

Boštjan Hodžar iz ekipe sponzorjev.<br />

Vsem, ki so pripomogli k organi<strong>za</strong>ciji turnirja, se <strong>za</strong>hvaljujemo,<br />

še zlasti Združenju policistov Slovenije, ki nas podpira.<br />

Kot organi<strong>za</strong>torji turnirja upamo, da so se vse ekipe v našem<br />

okolju počutile dobro in da se bodo navedenega turnirja rade<br />

udeleževale tudi v prihodnje.<br />

Besedilo in foto: Sebastjan Špeglič<br />

73

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

NOVOLETNI TURNIR V<br />

MURSKI SOBOTI<br />

Športno društvo UJV Murska Sobota je 18. decembra v telovadnici<br />

Dvojezične srednje šole v Lendavi organiziralo 13. tradicionalni<br />

novoletni nogometni turnir delavcev policije v Pomurju.<br />

8. ALPE ADRIA CHALLENGE<br />

TURNIR<br />

V organi<strong>za</strong>ciji IPA Dolomiti in IPA Istra je bil 25. septembra<br />

v Poreču že osmič <strong>za</strong>pored organiziran turnir v malem nogometu<br />

na travi.<br />

Turnirja se je udeležilo deset ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine. Zmagala je<br />

ekipa PP Lendava I, druga je bila ekipa PP Ljutomer, tretja pa ekipa PU M. Sobota.<br />

Najboljši igralec turnirja je bil Daniel Zlatar iz PP Lendava I.,<br />

najboljši vratar turnirja pa Peter Plohl iz PP Ljutomer. Nagrade in<br />

priznanja najboljšim so podelili direktor PU Murska Sobota, Drago<br />

Ribaš, predsednik Športnega društva Zoran Kosi in organi<strong>za</strong>tor<br />

turnirja Danilo Kacijan.<br />

Besedilo: Jožef Prša<br />

Foto: Danilo Kacijan<br />

IPA Regionalni klub Nova Gorica je tekmoval v skupini »M«, v kateri so bili še IPA<br />

Češke, Romunije in Italije. Slovenska ekipa je v skupini dosegla drugo mesto.<br />

Na turnir se je prijavilo 72 ekip iz petnajstih držav, sodelovalo<br />

pa jih je 61. Slovenijo je poleg ekipe Regionalnega kluba IPA Nova<br />

Gorica predstavljala tudi ekipa Regionalnega kluba IPA Koper,<br />

med sodniki pa je bil poleg sodnikov iz Italije, Poljske, Madžarske,<br />

Srbije tudi naš član Alojz Žerak. Letošnji zmagovalec turnirja je<br />

postala ekipa IPA Jaworzno iz Poljske.<br />

Besedilo in foto: Alojz Žerak<br />

KOŠARKARSKI TURNIR PPIU<br />

TURNIR V NAMIZNEM TENISU<br />

Na košarkarski turnir so bili povabljeni tudi madžarski kolegi iz enote v Zalaegeerszegu<br />

na Madžarskem, ki izvaja podobne naloge.<br />

PPIU Murska Sobota je 6.<br />

decembra v Lendavi organizirala<br />

prvo športno srečanje<br />

vseh policijskih enot <strong>za</strong><br />

izravnalne ukrepe.<br />

Skupaj je nastopilo osem<br />

ekip, ki so s svojim športnim<br />

74<br />

pristopom v duhu fair-playa<br />

uprizorili lepo športno srečanje,<br />

kjer je bilo v ospredju<br />

druženje. Seveda so v finalu<br />

igrali najboljši, zmagovalci pa<br />

smo bili vsi.<br />

Besedilo in foto: Robert Matis<br />

Zaposleni na postaji letališke policije smo se 28. novembra v<br />

prostorih enote pomerili v namiznem tenisu.<br />

Na turnirju se je zbralo dvanajst navdušenih igralcev namiznega<br />

tenisa, ki so presenečali z odličnimi »spini«. Po tekmovanju, v<br />

katerem ni manjkalo borbenosti in požrtvovalnosti, je prvo mesto<br />

<strong>za</strong>sedel Sašo Vogelnik, drugo mesto Peter Pobežin in tretje mesto<br />

Engelbert Horvat. Vsi trije so prejeli kolajne, ostali tekmovalci pa<br />

simbolična darila.<br />

Besedilo in foto: Saud Kadič<br />

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

20 LET DELA POLICIJSKEGA KLUBA BORILNIH VEŠČIN CELJE<br />

ZGODOVINA KLUBA<br />

Začetek delovanja Policijskega<br />

kluba borilnih veščin Celje<br />

(PKBV Celje) sega v 60. leta prejšnjega<br />

stoletja. Takrat se je namreč<br />

tudi na celjskem območju<br />

<strong>za</strong>čelo aktivneje trenirati sodobnejše<br />

samoobrambne tehnike.<br />

Ker so se te gojile predvsem v<br />

policijskih vrstah oziroma <strong>za</strong><br />

njene službene potrebe, je razumljivo,<br />

da je bila prisotnost te<br />

poklicne komponente toliko bolj<br />

izrazita. Nena<strong>za</strong>dnje pa to ni bila<br />

ovira, temveč prej obratno – v<br />

stroki, ki je bila v različnih pogledih<br />

zelo pove<strong>za</strong>na s svojo okolico,<br />

je bilo vedno več tovrstnega<br />

znanja, <strong>za</strong>to so z <strong>za</strong>četkom vadbe<br />

podmladka ter z izvajanjem<br />

prikaznih nastopov po Sloveniji<br />

skrbeli tudi <strong>za</strong> populari<strong>za</strong>cijo te<br />

veščine.<br />

Čas je prinesel spremembe<br />

v organi<strong>za</strong>cijskem pogledu in s<br />

tem, ko je ustanovni občni zbor<br />

približno tri desetletja kasneje<br />

(16. 11. 1988) soglasno sprejel<br />

sklep o ustanovitvi društva Klub<br />

borilnih veščin 13. maj Celje, je<br />

delovanje dobilo tudi svoj formalni<br />

okvir. Ime je sicer še vedno<br />

simboliziralo večinsko članstvo<br />

delavcev policije, ki so vodili delo<br />

in trenirali, obenem pa je že iz<br />

njega izhajala odprtost <strong>za</strong> različne<br />

borilne veščine. Širjenje teh<br />

(tudi zunaj poklicnih krogov) so<br />

Pravila društva še posebej poudarila.<br />

Po treh letih, spodbujeno<br />

pa z novonastalimi družbenimi<br />

razmerami, je prišlo v klubu do<br />

nekaterih statusnih sprememb,<br />

od katerih sta bili navzven verjetno<br />

najbolj prepoznavni sprememba<br />

znaka in preimenovanje<br />

v Policijski klub borilnih veščin<br />

Celje.<br />

Tako so v klubu ob treningih<br />

redno vadečih (v različnih starostnih<br />

skupinah) izvedli več tečajev<br />

samoobrambe <strong>za</strong> različne<br />

populacije, število in kakovost<br />

tekmovanj (od izbirnih do mednarodnih)<br />

ter precejšnje <strong>za</strong>nimanje<br />

<strong>za</strong> nastope t. i. »demo ekip«<br />

pa so terjali dopolnitev obsega in<br />

vsebine trenažnega procesa. Tega<br />

so obogatili tudi s tem, da so<br />

»prestopili domači prag«, <strong>za</strong>radi<br />

pozitivnih izkušenj pa še naprej<br />

vztrajajo pri udeležbah na različnih<br />

strokovnih seminarjih in pri<br />

sodelovanju z drugimi klubi borilnih<br />

veščin. Člani PKBV Celje so<br />

svoje znanje oz. uporabnost in<br />

letnik LVII/št. 1/2009<br />

Skupinska klubska fotografija iz leta 2004; od leve klečijo trenerji Peter Bevc, Vidko Lezjak, Marko Gaber, Drago Brečko in<br />

Vladimir Ilić.<br />

atraktivnost jujitsa demonstrirali<br />

na različnih prireditvah, s čimer<br />

so nedvomno promovirali tudi<br />

policijo.<br />

Decembra 1994 so bili pobudniki<br />

in soustanovitelji Jujitsu<br />

zveze Slovenije, ki je postala polnopravna<br />

članica svetovne in evropske<br />

jujitsu zveze (JJIF in JJEU).<br />

S tem pa Slovenija ni pridobila le<br />

»novega sedeža« v mednarodnih<br />

integracijah, temveč kmalu<br />

tudi reputacijo države, v kateri se<br />

kvalitetno goji še en borilni šport<br />

oz. borilna veščina. Od leta 2003<br />

ima klub status društva, ki deluje<br />

v javnem interesu na področju<br />

športa. Ob prisotnih manjših<br />

nihanjih se članstvo danes giblje<br />

okoli številke 100. Garancija<br />

<strong>za</strong> dobro delo je tudi strokovni<br />

kader kluba, saj v njem deluje<br />

več mojstrov različnih borilnih<br />

veščin. Med temi sta dva mednarodna<br />

(svetovna A) in en državni<br />

sodnik ter več licenciranih<br />

trenerjev, iz klubskih vrst pa med<br />

drugimi izhajajo tudi prvi predsednik<br />

in sekretar Jujitsu zveze<br />

Slovenije ter aktualni selektor<br />

oz. trener moške reprezentance<br />

v jujitsu borbah.<br />

VODSTVO KLUBA<br />

Odgovornost <strong>za</strong> nemoteno<br />

vodenje statut kluba poverja izvršnemu<br />

odboru, sicer pa so od<br />

ustanovitve do danes taktirko<br />

prvih med enakimi vihteli: Miroslav<br />

Žaberl, predsednik kluba v letih<br />

1988, 1989 in 1990; Stanislav<br />

Veniger (1991, 1992 in 1993),<br />

Srečko Krope (1994); Dušan<br />

Verbovšek (1998 in 1999); Marko<br />

Gaber (1995 - 1997 in 2000<br />

- 2006) in Rajko Nemec (2007 in<br />

2008).<br />

DOSEŽKI<br />

Od leta 1995 (ko se je v Republiki<br />

Sloveniji <strong>za</strong>čelo redno<br />

organizirati tekmovanja v jujitsu)<br />

do prve polovice leta 2008 so<br />

tekmovalci PKBV Celje v jujitsu (v<br />

posamični konkurenci) na državni<br />

ravni osvojili 532 kolajn, od tega<br />

82 naslovov državnih prvakov<br />

v različnih konkurencah.<br />

V leto 1995 segajo tudi prvi<br />

rezultati z mednarodne scene,<br />

od tedaj pa so tekmovalci in<br />

tekmovalke PKBV Celje na različnih<br />

mednarodnih tekmovanjih<br />

osvojili kar 198 kolajn. Med<br />

njimi so kolajne z mednarodnih<br />

turnirjev in evropskih pokalov,<br />

najžlahtnejše pa so kolajne z evropskih<br />

in svetovnih prvenstev<br />

ter svetovnih iger.<br />

Rezultati dela niso ostali neopaženi.<br />

Med drugim je klub dobitnik<br />

bronastega znaka <strong>za</strong>slug<br />

<strong>za</strong> varnost (leta 1998), v dobrem<br />

desetletju pa so v klubu prejeli<br />

vrsto športnih priznanj, ki jih podeljujeta<br />

Mestna občina Celje in<br />

Športna zve<strong>za</strong> Celje, dva člana<br />

kluba (policist Peter Petrovič in<br />

Peter Bevc) pa sta leta 2000 prejela<br />

tudi srebrno plaketo Olimpijskega<br />

komiteja Slovenije.<br />

Pripravil: Marko Gaber<br />

Policist PP Celje Peter Petrovič – svetovni<br />

podprvak v jujitsu borbah, Kopenhagen<br />

2000<br />

Policist PP Rogaška Slatina Dragan<br />

Milutinović – svetovni podprvak v jujitsu<br />

borbah, Madrid 2004<br />

75

Fotozgodba:<br />

Zmaga ekipe Specialne enote na patruljnem teku na Pokljuki 2009<br />

avtor:<br />

Milan Tomažin

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!